Page 208 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 208
razgledi, vpogledi
tinski katoliški cerkvi). Podal je tezo, da tudi v kontekstu katoliške
obnove morda velja govoriti o pluralizmu teologij (npr. janzenizem), ki
je izšel iz različnih posttridentinskih interpretacij vprašanj o božji mi-
losti, svobodni volji in predestinaciji, čeprav je reševanje teh vprašanj
cerkev skušala pridržati papežu.
Napovedano predavanje Edit Szegedi iz Babeş-Bolyai Univerze v
Cluju-Napoci (Romunija), z naslovom Calvinism(s) in Early Modern
East-Central Europe (Kalvinizem oziroma kalvinizmi v zgodnjenovo-
veški vzhodni Srednji Evropi), je odpadlo.
Drugi dan konference so se zvrstila tri plenarna predavanja. Mar-
tin Rothkegel s Teološke visoke šole Elstal (Nemčija) je v predavanju
Many-Headed Hydra of the Anabaptists: Unruly Claims of Being Church
in 16th Century Europe (Večglava hidra prekrščevalcev: neposlušne
trditve, da gre za cerkev, v Evropi 16. stoletja) opozoril, da so prekršče-
valci v 16. stoletju postali tako hereziološka kot kazenskopravna kate-
gorija, s katero se je označevalo zelo heterogene struje. Ker sta jim tako
rimskokatoliška kot evangeličanske cerkve očitale neslogo in protislov-
nost, so bile označevane za hidro, Babilon ipd. Rothkegel je izpostavil,
da so vse tri glavne struje po letu 1530 izšle iz južnonemških: austerliški
bratje ali Tovariši Zaveze, hutteriti ali Božja cerkev na Moravskem in
švicarski bratje kot najuspešnejša med njimi. Vse tri struje so trdile, da
so cerkev, vendar ne toliko organizacijsko kot v smislu nasprotja »laž-
nim cerkvam« in »lažnim bratom«.
Naslednje predavanje je imel Heiner Lück z Univerze Martina Luthra
Halle-Wittenberg (Nemčija), z naslovom Pluralism of Legal Orders as a
Consequence of Reformation? (Pluralizem pravnih redov kot posledica
reformacije?). Opozoril je, da na retorično vprašanje ni moč odgovori-
ti pritrdilno, saj je pravni pluralizem obstajal že v srednjem veku, in če-
tudi je reformacija sovpadala z začetki procesa državne monopolizacije
prava, jih je le v manjši meri usmerjala – v protestantskih deželah zlas-
ti skozi cerkvene redove, državne pravne norme, ki so urejale cerkvene
zadeve, posledično pa tudi družbene, kot so zakonska zveza, šolstvo in
skrb za uboge. Hkrati je tridesetletni vojni sledila vzpostavitev moder-
nega mednarodnega prava.
438
tinski katoliški cerkvi). Podal je tezo, da tudi v kontekstu katoliške
obnove morda velja govoriti o pluralizmu teologij (npr. janzenizem), ki
je izšel iz različnih posttridentinskih interpretacij vprašanj o božji mi-
losti, svobodni volji in predestinaciji, čeprav je reševanje teh vprašanj
cerkev skušala pridržati papežu.
Napovedano predavanje Edit Szegedi iz Babeş-Bolyai Univerze v
Cluju-Napoci (Romunija), z naslovom Calvinism(s) in Early Modern
East-Central Europe (Kalvinizem oziroma kalvinizmi v zgodnjenovo-
veški vzhodni Srednji Evropi), je odpadlo.
Drugi dan konference so se zvrstila tri plenarna predavanja. Mar-
tin Rothkegel s Teološke visoke šole Elstal (Nemčija) je v predavanju
Many-Headed Hydra of the Anabaptists: Unruly Claims of Being Church
in 16th Century Europe (Večglava hidra prekrščevalcev: neposlušne
trditve, da gre za cerkev, v Evropi 16. stoletja) opozoril, da so prekršče-
valci v 16. stoletju postali tako hereziološka kot kazenskopravna kate-
gorija, s katero se je označevalo zelo heterogene struje. Ker sta jim tako
rimskokatoliška kot evangeličanske cerkve očitale neslogo in protislov-
nost, so bile označevane za hidro, Babilon ipd. Rothkegel je izpostavil,
da so vse tri glavne struje po letu 1530 izšle iz južnonemških: austerliški
bratje ali Tovariši Zaveze, hutteriti ali Božja cerkev na Moravskem in
švicarski bratje kot najuspešnejša med njimi. Vse tri struje so trdile, da
so cerkev, vendar ne toliko organizacijsko kot v smislu nasprotja »laž-
nim cerkvam« in »lažnim bratom«.
Naslednje predavanje je imel Heiner Lück z Univerze Martina Luthra
Halle-Wittenberg (Nemčija), z naslovom Pluralism of Legal Orders as a
Consequence of Reformation? (Pluralizem pravnih redov kot posledica
reformacije?). Opozoril je, da na retorično vprašanje ni moč odgovori-
ti pritrdilno, saj je pravni pluralizem obstajal že v srednjem veku, in če-
tudi je reformacija sovpadala z začetki procesa državne monopolizacije
prava, jih je le v manjši meri usmerjala – v protestantskih deželah zlas-
ti skozi cerkvene redove, državne pravne norme, ki so urejale cerkvene
zadeve, posledično pa tudi družbene, kot so zakonska zveza, šolstvo in
skrb za uboge. Hkrati je tridesetletni vojni sledila vzpostavitev moder-
nega mednarodnega prava.
438
