Page 213 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 213
Žiga Oman
O ŽENSKAH REFORMACIJE
Sonja Domröse: Frauen der Reformationszeit. Göttingen: Van-
denhoeck & Ruprecht, 2014 (3. izdaja). 158 strani.
Ob petstoti obletnici Luthrovih tez zoper prodajo odpustkov, ki vel
jajo za sprožilca reformacij(e) v zahodnem krščanstvu, je oziroma bo
največ besed namenjenih njenim (njihovim) najpomembnejšim akter-
jem, komaj kakšna pa akterkam. O ženskah v reformaciji se praviloma
govori ter piše kot o ženah reformatorjev (npr. Katharina von Bora, Ide-
lette de Buren, Barbara Sitar) in plemiških ter meščanskih pobudnikov
reformacije. Vendar tudi pobudnic ni manjkalo. Naj s svojega, štajer-
skega konca omenim zgolj nižjo plemkinjo Ano Totting, ki je na Ptuju
in v Majšperku še v drugo desetletje 17. stoletja financirala šolo, v kate-
ri je »več deklet lutrovsko vzgajala«, ter Ptujčanko Magdaleno Schauer,
ki je v istem času, kot kaže, delovala kot pridigarka tedaj že pretežno iz
žensk sestavljene skupnosti augsburške veroizpovedi (A.V.) v mestu.1
Akademsko izobraženih kolegic Luther, Zwingli, Melanchton in Cal-
vin res niso imeli,2 kar pa ne pomeni, da žensk, ki bi javno posegale v
teološke debate, ni bilo. Res pa je bila še zelo dolga pot do enakoprav-
1 Oman, Žiga. 2014. »Reformacija na Dravskem polju: zgodnjenovoveške skupnosti augsburške
veroizpovedi med Mariborom in Ptujem«. Stati inu obstati: revija za vprašanja protestantizma
19–20 (10): 358 in 364.
2 Prim. Erniša, Geza. 2017. »Udarci kladiva iz Wittenberga«. V Martin Luter, ur. Volker Leppin,
7–11. Ljubljana: Cankarjeva založba. Str. 7.
443
O ŽENSKAH REFORMACIJE
Sonja Domröse: Frauen der Reformationszeit. Göttingen: Van-
denhoeck & Ruprecht, 2014 (3. izdaja). 158 strani.
Ob petstoti obletnici Luthrovih tez zoper prodajo odpustkov, ki vel
jajo za sprožilca reformacij(e) v zahodnem krščanstvu, je oziroma bo
največ besed namenjenih njenim (njihovim) najpomembnejšim akter-
jem, komaj kakšna pa akterkam. O ženskah v reformaciji se praviloma
govori ter piše kot o ženah reformatorjev (npr. Katharina von Bora, Ide-
lette de Buren, Barbara Sitar) in plemiških ter meščanskih pobudnikov
reformacije. Vendar tudi pobudnic ni manjkalo. Naj s svojega, štajer-
skega konca omenim zgolj nižjo plemkinjo Ano Totting, ki je na Ptuju
in v Majšperku še v drugo desetletje 17. stoletja financirala šolo, v kate-
ri je »več deklet lutrovsko vzgajala«, ter Ptujčanko Magdaleno Schauer,
ki je v istem času, kot kaže, delovala kot pridigarka tedaj že pretežno iz
žensk sestavljene skupnosti augsburške veroizpovedi (A.V.) v mestu.1
Akademsko izobraženih kolegic Luther, Zwingli, Melanchton in Cal-
vin res niso imeli,2 kar pa ne pomeni, da žensk, ki bi javno posegale v
teološke debate, ni bilo. Res pa je bila še zelo dolga pot do enakoprav-
1 Oman, Žiga. 2014. »Reformacija na Dravskem polju: zgodnjenovoveške skupnosti augsburške
veroizpovedi med Mariborom in Ptujem«. Stati inu obstati: revija za vprašanja protestantizma
19–20 (10): 358 in 364.
2 Prim. Erniša, Geza. 2017. »Udarci kladiva iz Wittenberga«. V Martin Luter, ur. Volker Leppin,
7–11. Ljubljana: Cankarjeva založba. Str. 7.
443
