Page 209 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 209
žiga oman
Popoldansko plenarno predavanje drugega dne, z naslovom Reform
of Marriage and the »Reformed Marriage« (Reformacija zakonske zveze
in »reformirana zakonska zveza«), je imela Sigrid Westphal z Univer-
ze Ludvika-Maksimilijana v Münchnu (Nemčija). Izpostavila je, da se
Calvin v teoloških delih vprašanj zakonske zveze ni dotikal, temveč se
je, enako kot Luther, tozadevno naslanjal na sv. Avguština, tj. cerkveno
tradicijo. Nasploh je bilo v razumevanju zakonske zveze med augsbur-
ško in reformirano veroizpovedjo le malo razlik. Westphal je kot eno
večjih izpostavila izrazitejšo naslonitev kalvincev na Dekalog, kar se je
odražalo v tolmačenju zakonske zveze kot vzdrževalke družbenega in
moralnega reda.
Zadnje plenarno in hkrati sklepno predavanje konference, naslov-
ljeno The Catholic Luther: Historiography and Reformation Inside the
Church of Rome (Katoliški Luther: zgodovinopisje in reformacija v rim-
ski cerkvi), je imel Alberto Melloni z Univerze Modena-Reggio (Italija).
Izpostavil je več pogledov na Luthra v italijanskem zgodovinopisju od
poznega 19. stoletja naprej. Od takih, ki so Luthra pojmovali kot »slabe-
ga Savonarola« (ker se ni »pustil sežgati«), ter očitkov, da je luteranska
reformacija šla predaleč, do takih, da je bila konservativna, da je zavi-
rala »uporniško naravo reformacije« ter dejansko utrdila moč Rima in
njegove »lažne reformacije« (tj. obnove), odvisno od svetovnega nazo-
ra zgodovinarjev in zgodovinark. Šele proti koncu 20. stoletja, z začet-
kom medkonfesionalnih konferenc, se je v italijanski historiografiji na
Luthra začelo gledati kot na »dar vsem krščanskim cerkvam«.
Četrturna predavanja so potekala sočasno v petih terminih, razdel
jenih na 31 sekcij s področij od teologije do literarnih ved in zgodovine.
Avtorju poročila se je uspelo udeležiti desetih predavanj v okviru šti-
rih terminov oziroma sekcij, enega pa je žrtvoval za ogled Wittenberga.
V sekciji Pluralism and Authorities (Pluralizem in oblasti) so prvi
dan svoje prispevke predstavili Katrin Friske z Univerze Jena (Nem-
čija), Rasmus Skovgaard Jakobsen z Univerze Aarhus (Danska) in
Márton Zászkaliczky z Inštituta za književne študije Madžarske aka-
demije znanosti. Friske je v predavanju Gehorsam gegen die Obrigkeit.
Zur Wandlung des Gehorsambegriffs in der reformatorischen Obrig
439
Popoldansko plenarno predavanje drugega dne, z naslovom Reform
of Marriage and the »Reformed Marriage« (Reformacija zakonske zveze
in »reformirana zakonska zveza«), je imela Sigrid Westphal z Univer-
ze Ludvika-Maksimilijana v Münchnu (Nemčija). Izpostavila je, da se
Calvin v teoloških delih vprašanj zakonske zveze ni dotikal, temveč se
je, enako kot Luther, tozadevno naslanjal na sv. Avguština, tj. cerkveno
tradicijo. Nasploh je bilo v razumevanju zakonske zveze med augsbur-
ško in reformirano veroizpovedjo le malo razlik. Westphal je kot eno
večjih izpostavila izrazitejšo naslonitev kalvincev na Dekalog, kar se je
odražalo v tolmačenju zakonske zveze kot vzdrževalke družbenega in
moralnega reda.
Zadnje plenarno in hkrati sklepno predavanje konference, naslov-
ljeno The Catholic Luther: Historiography and Reformation Inside the
Church of Rome (Katoliški Luther: zgodovinopisje in reformacija v rim-
ski cerkvi), je imel Alberto Melloni z Univerze Modena-Reggio (Italija).
Izpostavil je več pogledov na Luthra v italijanskem zgodovinopisju od
poznega 19. stoletja naprej. Od takih, ki so Luthra pojmovali kot »slabe-
ga Savonarola« (ker se ni »pustil sežgati«), ter očitkov, da je luteranska
reformacija šla predaleč, do takih, da je bila konservativna, da je zavi-
rala »uporniško naravo reformacije« ter dejansko utrdila moč Rima in
njegove »lažne reformacije« (tj. obnove), odvisno od svetovnega nazo-
ra zgodovinarjev in zgodovinark. Šele proti koncu 20. stoletja, z začet-
kom medkonfesionalnih konferenc, se je v italijanski historiografiji na
Luthra začelo gledati kot na »dar vsem krščanskim cerkvam«.
Četrturna predavanja so potekala sočasno v petih terminih, razdel
jenih na 31 sekcij s področij od teologije do literarnih ved in zgodovine.
Avtorju poročila se je uspelo udeležiti desetih predavanj v okviru šti-
rih terminov oziroma sekcij, enega pa je žrtvoval za ogled Wittenberga.
V sekciji Pluralism and Authorities (Pluralizem in oblasti) so prvi
dan svoje prispevke predstavili Katrin Friske z Univerze Jena (Nem-
čija), Rasmus Skovgaard Jakobsen z Univerze Aarhus (Danska) in
Márton Zászkaliczky z Inštituta za književne študije Madžarske aka-
demije znanosti. Friske je v predavanju Gehorsam gegen die Obrigkeit.
Zur Wandlung des Gehorsambegriffs in der reformatorischen Obrig
439
