Page 8 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 8
beseda urednika
tovne luteranske zveze Od konflikta do skupnosti (o katerem smo pisali
v številki 25) ter prizadevanj papeža Frančiška.
Vse to dogajanje je ponovno pokazalo, da je dan reformacije v Slo-
veniji res praznik vernikov Evangeličanske cerkve AV in vseh dru-
gih reformatorskih cerkva, da pa ima hkrati naravo in pomen javnega
praznika, ki/ker obnavlja in ohranja spomin na reformacijske začet-
ke temeljne sestavine slovenske identitete, slovenskega knjižnega jezika.
Vsebina proslav je znova pokazala, da je na Slovenskem – v sozvočju s
poimenovanjima – duh reformacije in protestantizma navzoč tudi kot
spodbuda in opora za protest proti vsakršnemu kulturnemu in idejne-
mu monopolu, privilegijem, zaprtosti, negibnosti in okostenelosti.
V Republiki Sloveniji imamo tako več vrst praznikov. Imamo za vse
države običajne »državno državne« praznike, ki slavijo za državo ne-
posredno konstitutivne dogodke (razglasitev neodvisnosti, ustanovitev
republike ali kraljevske dinastije, odločilne bitke, zmage in včasih po-
raze, ozemeljske pridobitve ipd.); imamo praznike, ki jih delimo z ljud-
mi evropskih in drugih narodov in ki izražajo/ohranjajo skupne ver-
ske ali druge tradicije in pridobitve (božič, novo leto, velika noč, prvi
maj, prvi november ...); imamo kot drugod različne posebne – ne skup
ne – verske, poklicno-stanovske, regionalne praznike. Imamo pa tudi
dva posebna skupna praznika, kakršnih drugod praviloma ne poznajo,
ki/ker izražata in negujeta zavest o specifični poti oblikovanja sloven-
skega naroda in njegove (samo)zavesti, njegovega »rojstva iz besede« in
njegovega ohranjanja skozi slovensko besedo in kulturo: kulturni praz
nik oziroma Prešernov dan in dan reformacije in/kot Trubarjev dan.
Lahko bi rekli poseben vseslovenski umetnostno-kulturni in versko-
-kulturni dan ...
Pričujoča številka ni standardno urejena. Oblikovno in vsebinsko
je obeležena s poudarkom na 500-letnici reformacije, čeprav ne v celoti
in ne izčrpno: jubilejno leto naj bi dalo pečat tudi še naslednji številki.
(Prvotno smo načrtovali le eno, in to v celoti posebno, jubilejno števil-
ko.) Poleg običajnih rubrik Razprave, študije, Razgledi, vpogledi, Kro-
nika imamo namesto drugih stalnih rubrik tokrat rubriko Vpogled v
evropske razprave ob 500-letnici. V njej s soglasjem avtorjev objavljamo
238
tovne luteranske zveze Od konflikta do skupnosti (o katerem smo pisali
v številki 25) ter prizadevanj papeža Frančiška.
Vse to dogajanje je ponovno pokazalo, da je dan reformacije v Slo-
veniji res praznik vernikov Evangeličanske cerkve AV in vseh dru-
gih reformatorskih cerkva, da pa ima hkrati naravo in pomen javnega
praznika, ki/ker obnavlja in ohranja spomin na reformacijske začet-
ke temeljne sestavine slovenske identitete, slovenskega knjižnega jezika.
Vsebina proslav je znova pokazala, da je na Slovenskem – v sozvočju s
poimenovanjima – duh reformacije in protestantizma navzoč tudi kot
spodbuda in opora za protest proti vsakršnemu kulturnemu in idejne-
mu monopolu, privilegijem, zaprtosti, negibnosti in okostenelosti.
V Republiki Sloveniji imamo tako več vrst praznikov. Imamo za vse
države običajne »državno državne« praznike, ki slavijo za državo ne-
posredno konstitutivne dogodke (razglasitev neodvisnosti, ustanovitev
republike ali kraljevske dinastije, odločilne bitke, zmage in včasih po-
raze, ozemeljske pridobitve ipd.); imamo praznike, ki jih delimo z ljud-
mi evropskih in drugih narodov in ki izražajo/ohranjajo skupne ver-
ske ali druge tradicije in pridobitve (božič, novo leto, velika noč, prvi
maj, prvi november ...); imamo kot drugod različne posebne – ne skup
ne – verske, poklicno-stanovske, regionalne praznike. Imamo pa tudi
dva posebna skupna praznika, kakršnih drugod praviloma ne poznajo,
ki/ker izražata in negujeta zavest o specifični poti oblikovanja sloven-
skega naroda in njegove (samo)zavesti, njegovega »rojstva iz besede« in
njegovega ohranjanja skozi slovensko besedo in kulturo: kulturni praz
nik oziroma Prešernov dan in dan reformacije in/kot Trubarjev dan.
Lahko bi rekli poseben vseslovenski umetnostno-kulturni in versko-
-kulturni dan ...
Pričujoča številka ni standardno urejena. Oblikovno in vsebinsko
je obeležena s poudarkom na 500-letnici reformacije, čeprav ne v celoti
in ne izčrpno: jubilejno leto naj bi dalo pečat tudi še naslednji številki.
(Prvotno smo načrtovali le eno, in to v celoti posebno, jubilejno števil-
ko.) Poleg običajnih rubrik Razprave, študije, Razgledi, vpogledi, Kro-
nika imamo namesto drugih stalnih rubrik tokrat rubriko Vpogled v
evropske razprave ob 500-letnici. V njej s soglasjem avtorjev objavljamo
238
