Page 10 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 10
beseda urednika
1965), med misleci 20. stoletja verjetno najizrazitejšega in najprodor-
nejšega »luterana na meji« med teologijo in filozofijo; Tillich je zapustil
nacistično Nemčijo in deloval v ZDA.
Matjaž Črnivec se loteva vprašanja protestantske mistike kot
prvenstveno »mistike Božje besede«. Ker je protestantsko krščanstvo
v primerjavi s katoliškim in pravoslavnim mistiki najmanj naklonje-
no ali ji celo nasprotuje, sta njegovi tema in teza izzivalni, toda zlas-
ti z ozirom na Luthra je tema neizogibna in teza dovolj utemeljena.
Aleksander Erniša ob raziskovanju ključnih Trubarjevih teoloških
opredelitev natančneje predstavi Luthrovo in luteransko razumevanje
zakramenta.
Tokratno središčno rubriko Vpogled v evropske razprave ob
500-letnici začenjamo s prispevkom Rowana Williamsa o dediščini re-
formacije, o nesporno pozitivnih in vsaj dvoreznih, vprašljivih posle-
dicah (sprejemanja in interpretiranja) reformatorskih stališč, njihovih
medsebojnih razmerjih in perspektivah. Peter Opitz posebej izposta-
vi specifični prispevek švicarske (»mestne«) reformacije. Vidi ga v nje-
nem poudarjanju Duha, skupnosti (vernikov), poudarku na spravi med
Bogom in ljudmi (ne le na individualnem opravičenju in odrešenju) ter
v družbeni etični zavzetosti, ki (naj) izhaja iz tega tudi danes. Ker se je
Trubar pri svoji opredelitvi za reformacijo zlasti v začetku navdihoval
tudi pri švicarskih reformatorjih, je poznavanje njihovega duha za nas
še posebej pomembno. Ulrich Körtner natančno in kritično raziskuje
in potrjuje aktualnost štirih reformatorskih »samo« (sola gratia, solus
Christus, sola fide, sola scriptura): če jih razumemo in interpretiramo v
njihovi medsebojni povezanosti (in medsebojnem omejevanju). Posebej
kritično je njegovo raziskovanje načela »samo Pismo« (ki smo ga sreča-
li že ob prikazu njegovega spisa »Reformatorska teologija v 21. stoletju«
v Stati inu obstati 13–14/2011).
Razgledi, vpogledi ponudijo vpogled v mednarodno znanstve-
no konferenco ob 500-letnici reformacije v Luthrovem Wittenbergu,
v različnost, a tudi konvergentnost tem, poudarkov, udeležencev, stali-
šč, ki jih je priklicala naslovna tema konference o reformaciji in vzponu
pluralizma v Evropi. Vpogled je omogočil Žiga Oman, ki se je sam ude-
240
1965), med misleci 20. stoletja verjetno najizrazitejšega in najprodor-
nejšega »luterana na meji« med teologijo in filozofijo; Tillich je zapustil
nacistično Nemčijo in deloval v ZDA.
Matjaž Črnivec se loteva vprašanja protestantske mistike kot
prvenstveno »mistike Božje besede«. Ker je protestantsko krščanstvo
v primerjavi s katoliškim in pravoslavnim mistiki najmanj naklonje-
no ali ji celo nasprotuje, sta njegovi tema in teza izzivalni, toda zlas-
ti z ozirom na Luthra je tema neizogibna in teza dovolj utemeljena.
Aleksander Erniša ob raziskovanju ključnih Trubarjevih teoloških
opredelitev natančneje predstavi Luthrovo in luteransko razumevanje
zakramenta.
Tokratno središčno rubriko Vpogled v evropske razprave ob
500-letnici začenjamo s prispevkom Rowana Williamsa o dediščini re-
formacije, o nesporno pozitivnih in vsaj dvoreznih, vprašljivih posle-
dicah (sprejemanja in interpretiranja) reformatorskih stališč, njihovih
medsebojnih razmerjih in perspektivah. Peter Opitz posebej izposta-
vi specifični prispevek švicarske (»mestne«) reformacije. Vidi ga v nje-
nem poudarjanju Duha, skupnosti (vernikov), poudarku na spravi med
Bogom in ljudmi (ne le na individualnem opravičenju in odrešenju) ter
v družbeni etični zavzetosti, ki (naj) izhaja iz tega tudi danes. Ker se je
Trubar pri svoji opredelitvi za reformacijo zlasti v začetku navdihoval
tudi pri švicarskih reformatorjih, je poznavanje njihovega duha za nas
še posebej pomembno. Ulrich Körtner natančno in kritično raziskuje
in potrjuje aktualnost štirih reformatorskih »samo« (sola gratia, solus
Christus, sola fide, sola scriptura): če jih razumemo in interpretiramo v
njihovi medsebojni povezanosti (in medsebojnem omejevanju). Posebej
kritično je njegovo raziskovanje načela »samo Pismo« (ki smo ga sreča-
li že ob prikazu njegovega spisa »Reformatorska teologija v 21. stoletju«
v Stati inu obstati 13–14/2011).
Razgledi, vpogledi ponudijo vpogled v mednarodno znanstve-
no konferenco ob 500-letnici reformacije v Luthrovem Wittenbergu,
v različnost, a tudi konvergentnost tem, poudarkov, udeležencev, stali-
šč, ki jih je priklicala naslovna tema konference o reformaciji in vzponu
pluralizma v Evropi. Vpogled je omogočil Žiga Oman, ki se je sam ude-
240
