Page 9 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 9
marko kerševan
prevode treh razprav z velikega mednarodnega kongresa 500-let refor-
macije: pomen in izzivi, ki sta ga v Zürichu skupaj pripravili dve zače-
tni »deželi reformacije«, natančneje dve dedinji prvih »cerkva reforma-
cije«, Evangeličanska Cerkev v Nemčiji (EKD) in Švicarska evangeljska/
evangeličanska zveza Cerkva (SEK). Za prevod in objavo smo izbrali
tri temeljne teološke razprave, ki o jih prispevali reprezentativni avtor-
ji iz treh neluteranskih protestantskih okolij: iz Anglije, Švice in Duna-
ja. Z njimi nadaljujemo in dopolnjujemo teološko refleksijo reformaci-
je, ki smo jo začeli v prejšnji številki ob prikazu omenjenega skupnega
luteransko-katoliškega dokumenta. Lord Rowan Williams, profesor v
Cambridgu in nekdanji nadškof Canterburyja, Peter Opitz, profesor za
cerkveno zgodovino in vodja Inštituta za zgodovino švicarske reforma-
cije na univerzi v Zürichu, ter Ulrich Körtner, profesor za sistematsko
teologijo na Evangeličanski teološki fakulteti dunajske univerze, so go-
tovo prominentni glasovi sodobne teološke refleksije dosežkov, poti in
stranpoti ter perspektiv reformacijskega gibanja v Evropi.
V rubriki Razprave, študije so tri razprave posvečene razmerju med
(protestantsko) teologijo in (moralno, socialno, politično) filozofijo: ne
splošno pregledno ali primerjalno, ampak z analitičnim vpogledom v
dela treh oziroma štirih avtorjev, ki/ko so tako ali drugače obeležena
z odnosom do reformacije in reformacijske teologije – Kanta, Marxa
(in Engelsa) ter sodobnega teologa in filozofa Paula Tillicha. Zdravko
Kobe, najboljši poznavalec Kantove filozofije na Slovenskem, proniclji-
vo analizira vprašanje razmerja med nemškim luteranskim pietizmom
in Kantovo moralno filozofijo; posebej se zaustavi pri Kanto vem obrav-
navanju zla. Immanuel Kant, filozof, ki je vseskozi živel in delal v lute-
ranskem okolju pruskega Königsberga, je, kot je znano, jasno in ostro
razlikoval med filozofijo in teologijo, toda hkrati svoje (razsvetljenske)
filozofije ni razumel kot sovražnika vere in teologije (in cerkve) kot
francoski razsvetljenci v svojem katoliškem okolju. Božidar Debenjak
obsežno dokumentira in analizira poglede Karla Marxa in Friedricha
Engelsa na Luthra in reformacijo ter jih umešča v širši kontekst nju-
nih pogledov na družbeno vlogo religij(e) sploh. Cvetka Hedžet Toth
osvetli podobo protestantskega teologa in filozofa Paula Tillicha (1886–
239
prevode treh razprav z velikega mednarodnega kongresa 500-let refor-
macije: pomen in izzivi, ki sta ga v Zürichu skupaj pripravili dve zače-
tni »deželi reformacije«, natančneje dve dedinji prvih »cerkva reforma-
cije«, Evangeličanska Cerkev v Nemčiji (EKD) in Švicarska evangeljska/
evangeličanska zveza Cerkva (SEK). Za prevod in objavo smo izbrali
tri temeljne teološke razprave, ki o jih prispevali reprezentativni avtor-
ji iz treh neluteranskih protestantskih okolij: iz Anglije, Švice in Duna-
ja. Z njimi nadaljujemo in dopolnjujemo teološko refleksijo reformaci-
je, ki smo jo začeli v prejšnji številki ob prikazu omenjenega skupnega
luteransko-katoliškega dokumenta. Lord Rowan Williams, profesor v
Cambridgu in nekdanji nadškof Canterburyja, Peter Opitz, profesor za
cerkveno zgodovino in vodja Inštituta za zgodovino švicarske reforma-
cije na univerzi v Zürichu, ter Ulrich Körtner, profesor za sistematsko
teologijo na Evangeličanski teološki fakulteti dunajske univerze, so go-
tovo prominentni glasovi sodobne teološke refleksije dosežkov, poti in
stranpoti ter perspektiv reformacijskega gibanja v Evropi.
V rubriki Razprave, študije so tri razprave posvečene razmerju med
(protestantsko) teologijo in (moralno, socialno, politično) filozofijo: ne
splošno pregledno ali primerjalno, ampak z analitičnim vpogledom v
dela treh oziroma štirih avtorjev, ki/ko so tako ali drugače obeležena
z odnosom do reformacije in reformacijske teologije – Kanta, Marxa
(in Engelsa) ter sodobnega teologa in filozofa Paula Tillicha. Zdravko
Kobe, najboljši poznavalec Kantove filozofije na Slovenskem, proniclji-
vo analizira vprašanje razmerja med nemškim luteranskim pietizmom
in Kantovo moralno filozofijo; posebej se zaustavi pri Kanto vem obrav-
navanju zla. Immanuel Kant, filozof, ki je vseskozi živel in delal v lute-
ranskem okolju pruskega Königsberga, je, kot je znano, jasno in ostro
razlikoval med filozofijo in teologijo, toda hkrati svoje (razsvetljenske)
filozofije ni razumel kot sovražnika vere in teologije (in cerkve) kot
francoski razsvetljenci v svojem katoliškem okolju. Božidar Debenjak
obsežno dokumentira in analizira poglede Karla Marxa in Friedricha
Engelsa na Luthra in reformacijo ter jih umešča v širši kontekst nju-
nih pogledov na družbeno vlogo religij(e) sploh. Cvetka Hedžet Toth
osvetli podobo protestantskega teologa in filozofa Paula Tillicha (1886–
239
