Page 162 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 162
RAZPRAVE, [TUDIJE
Barbara @abota
DRU@INA KHISL V ^ASU REFORMACIJE
IN PROTIREFORMACIJE
Družina Khisl1 je imela v drugi četrtini 16. stoletja še meščansko-
-trgovski značaj, kasneje pa je zaradi zaslug posameznih članov postala
plemenita; konec osemdesetih let 16. stoletja njeni člani pridobijo ba-
ronski, v prvi četrtini 17. stoletja pa tudi grofovski naziv. Njihov vzpon,
ki se je začel že v prvi četrtini 16. stoletja, je bil hiter in izreden. Bil je
posledica miselnosti tistega časa, ki je posameznikom z nižjih druž-
benih slojev omogočila, da so s podjetnostjo in pametnimi poslovnimi
potezami prišli ne le do bogastva, ugleda in moči, temveč tudi do ple-
miškega naziva. Vseeno pa je bila finančna moč tista, ki je družini Khisl
omogočila, da so postali tudi veliki prijatelji znanosti in umetnosti.
Vid Khisl velja za formalnega začetnika kranjske družine Khisl.
V virih se prvič omenja v petek, 31. januarja 1522, ko je bil sprejet
med ljubljanske meščane. Že naslednje leto je bil izvoljen v zunanji
svet mesta Ljubljane, leta 1524 pa postane notranji svetnik. Za mest-
nega sodnika je bil prvič izvoljen leta 1527 in je funkcijo opravljal
naslednji dve leti. Leta 1537 je bil prvič izvoljen za župana. Županoval
je več mandatov s presledki vse do svoje smrti 20. januarja 1547.2
1 Od kod izvira družina Khisl, zaenkrat še ni mogoče natančno ugotoviti. Na
podlagi razpoložljivih virov lahko govorimo o treh možnih teorijah izvora:
bavarski, württemberški in kmečko-avtohtoni. Glej: B. Žabota, Družina Khisl
v zgodnjem novem veku, Ljubljana 2001, str. 26–35 (diplomska naloga na
Filozofski fakulteti UL).
2 ZAL, LJU 488, Cod. I, knjiga 1, 1521–1526, fol. 37’, 92’; knjiga 2, 1527–1530,
fol. 33, 35, 36, 52, 113; knjiga 3, 1537, fol. 102; knjiga 6, 1547–1548, fol. 4; V.
Fabjančič, Zgodovina ljubljanskih sodnikov in županov 1269–1820, 2. zvezek, Župani
in sodniki 1504–1605, Gradivo in razprave št. 23, Ljubljana 2003, str. 78–84.
160
Barbara @abota
DRU@INA KHISL V ^ASU REFORMACIJE
IN PROTIREFORMACIJE
Družina Khisl1 je imela v drugi četrtini 16. stoletja še meščansko-
-trgovski značaj, kasneje pa je zaradi zaslug posameznih članov postala
plemenita; konec osemdesetih let 16. stoletja njeni člani pridobijo ba-
ronski, v prvi četrtini 17. stoletja pa tudi grofovski naziv. Njihov vzpon,
ki se je začel že v prvi četrtini 16. stoletja, je bil hiter in izreden. Bil je
posledica miselnosti tistega časa, ki je posameznikom z nižjih druž-
benih slojev omogočila, da so s podjetnostjo in pametnimi poslovnimi
potezami prišli ne le do bogastva, ugleda in moči, temveč tudi do ple-
miškega naziva. Vseeno pa je bila finančna moč tista, ki je družini Khisl
omogočila, da so postali tudi veliki prijatelji znanosti in umetnosti.
Vid Khisl velja za formalnega začetnika kranjske družine Khisl.
V virih se prvič omenja v petek, 31. januarja 1522, ko je bil sprejet
med ljubljanske meščane. Že naslednje leto je bil izvoljen v zunanji
svet mesta Ljubljane, leta 1524 pa postane notranji svetnik. Za mest-
nega sodnika je bil prvič izvoljen leta 1527 in je funkcijo opravljal
naslednji dve leti. Leta 1537 je bil prvič izvoljen za župana. Županoval
je več mandatov s presledki vse do svoje smrti 20. januarja 1547.2
1 Od kod izvira družina Khisl, zaenkrat še ni mogoče natančno ugotoviti. Na
podlagi razpoložljivih virov lahko govorimo o treh možnih teorijah izvora:
bavarski, württemberški in kmečko-avtohtoni. Glej: B. Žabota, Družina Khisl
v zgodnjem novem veku, Ljubljana 2001, str. 26–35 (diplomska naloga na
Filozofski fakulteti UL).
2 ZAL, LJU 488, Cod. I, knjiga 1, 1521–1526, fol. 37’, 92’; knjiga 2, 1527–1530,
fol. 33, 35, 36, 52, 113; knjiga 3, 1537, fol. 102; knjiga 6, 1547–1548, fol. 4; V.
Fabjančič, Zgodovina ljubljanskih sodnikov in županov 1269–1820, 2. zvezek, Župani
in sodniki 1504–1605, Gradivo in razprave št. 23, Ljubljana 2003, str. 78–84.
160
