Page 164 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 164
RAZPRAVE, [TUDIJE
1526 kupil od krznarske bratovščine. Leta 1528 je začel z družab-
nikom Weilhamerjem zidati grad Fužine, ki je bil končan šele leta
1557, torej deset let po njegovi smrti, o čemer priča tudi spominska
plošča, vzidana nad grajskim portalom.8
Vzpon začetnika kranjske družine Khisl je bil hiter in izreden.
Njegove pametne poslovne poteze, za katere je vsaj delno »kriv« tudi
Janez Weilhamer, so ga pripeljale do bogastva, ugleda in moči. Ob
vsem tem pa ne smemo pozabiti, da je bil tudi velik prijatelj znanosti
in umetnosti. V letih, ko je bil ljubljanski župan, je pregovoril svoje
meščane, da so za »Schulmeistra« svojih otrok postavili magistra
Lenarta Budino, ki je prejemal letni dohodek 90 goldinarjev.9 Poleg
tega je leta 1544 v Ljubljano povabil mestne piskače (kot organizirano
telo). Ti so prišli iz Beljaka prav na njegovo povabilo. Tem mestnim
piskačem so namenili letno plačo, ki je znašala 110 renskih goldi-
narjev, po eno obleko in drva. Ob tem je bilo določeno, da v družino
mestnih piskačev sodijo poleg mojstra, ki naj bi znal igrati na kornet
in druge instrumente, še trije pomočniki, ki so igrali na pozavne. V
mestu je občasno delovalo več piskaških družin, vendar je le ena
uživala zaščito mestnega sveta, ki jo je zavezoval za izvajanje pomemb-
nejših javnih nalog: upravljanje piskaškega stolpa, udeležbo pri
mestnih slavnostih in sodelovanje pri bogoslužju v stolnici (v času,
ko je bil mestni svet v protestantskih rokah, pa v špitalski cerkvi sv.
Elizabete) za nekaj praznikov v letu.10
Kot ljubitelja glasbe je že pokojnega Vida leta 1579 slavil sam
Primož Trubar v svojem delu Ta celi Catehismus eni Psalmi, ko pravi, da
se ga spominja kot pobožnega in visokoumnega gospoda, ki je kazal veliko
8 B. Reisp, Grad Fužine, v: Zbirka vodnikov Kulturni in naravni spomeniki
Slovenije, zv. 175, Ljubljana 1991, str. 7; B. Reisp, Gradovi dežele Kranjske,
Ljubljana 1998, str. 34.
9 T. Elze, Die Rectoren der Krainischen Landschaftschule in Laibach während des XVI.
Jahrhundert, v: Jahrbuch des Protestantismus 1899, Heft III. & IV., str. 118.
10 J. Höfler, Glasbena umetnost 16. in 17. stoletja, v: Zgodovina Ljubljane, Prispevki
za monografijo, Ljubljana 1984, str. 126; M. Žvanut, Od viteza do gospoda,
Ljubljana 1994, str. 154; P. Radics, Beiträge zur Geschichte Krains, v: Archiv für
Heimatkunde, II. Band, Laibach 1884 & 1887, str. 131; J. Lokar, Iz predgovorov
naših protestantskih pisateljev, v: ZMS, X, 1908, str. 5.
162
1526 kupil od krznarske bratovščine. Leta 1528 je začel z družab-
nikom Weilhamerjem zidati grad Fužine, ki je bil končan šele leta
1557, torej deset let po njegovi smrti, o čemer priča tudi spominska
plošča, vzidana nad grajskim portalom.8
Vzpon začetnika kranjske družine Khisl je bil hiter in izreden.
Njegove pametne poslovne poteze, za katere je vsaj delno »kriv« tudi
Janez Weilhamer, so ga pripeljale do bogastva, ugleda in moči. Ob
vsem tem pa ne smemo pozabiti, da je bil tudi velik prijatelj znanosti
in umetnosti. V letih, ko je bil ljubljanski župan, je pregovoril svoje
meščane, da so za »Schulmeistra« svojih otrok postavili magistra
Lenarta Budino, ki je prejemal letni dohodek 90 goldinarjev.9 Poleg
tega je leta 1544 v Ljubljano povabil mestne piskače (kot organizirano
telo). Ti so prišli iz Beljaka prav na njegovo povabilo. Tem mestnim
piskačem so namenili letno plačo, ki je znašala 110 renskih goldi-
narjev, po eno obleko in drva. Ob tem je bilo določeno, da v družino
mestnih piskačev sodijo poleg mojstra, ki naj bi znal igrati na kornet
in druge instrumente, še trije pomočniki, ki so igrali na pozavne. V
mestu je občasno delovalo več piskaških družin, vendar je le ena
uživala zaščito mestnega sveta, ki jo je zavezoval za izvajanje pomemb-
nejših javnih nalog: upravljanje piskaškega stolpa, udeležbo pri
mestnih slavnostih in sodelovanje pri bogoslužju v stolnici (v času,
ko je bil mestni svet v protestantskih rokah, pa v špitalski cerkvi sv.
Elizabete) za nekaj praznikov v letu.10
Kot ljubitelja glasbe je že pokojnega Vida leta 1579 slavil sam
Primož Trubar v svojem delu Ta celi Catehismus eni Psalmi, ko pravi, da
se ga spominja kot pobožnega in visokoumnega gospoda, ki je kazal veliko
8 B. Reisp, Grad Fužine, v: Zbirka vodnikov Kulturni in naravni spomeniki
Slovenije, zv. 175, Ljubljana 1991, str. 7; B. Reisp, Gradovi dežele Kranjske,
Ljubljana 1998, str. 34.
9 T. Elze, Die Rectoren der Krainischen Landschaftschule in Laibach während des XVI.
Jahrhundert, v: Jahrbuch des Protestantismus 1899, Heft III. & IV., str. 118.
10 J. Höfler, Glasbena umetnost 16. in 17. stoletja, v: Zgodovina Ljubljane, Prispevki
za monografijo, Ljubljana 1984, str. 126; M. Žvanut, Od viteza do gospoda,
Ljubljana 1994, str. 154; P. Radics, Beiträge zur Geschichte Krains, v: Archiv für
Heimatkunde, II. Band, Laibach 1884 & 1887, str. 131; J. Lokar, Iz predgovorov
naših protestantskih pisateljev, v: ZMS, X, 1908, str. 5.
162
