Page 5 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 5
NOVE KNJIGE
BESEDA UREDNIKA
Letošnja dvojna številka bo izšla tako rekoč pred vrati leta 2008,
Trubarjevega leta, 500. obletnice Trubarjevega rojstva. Ko pišem –
konec avgusta – te besede, se sicer ne morem znebiti vtisa, da je za del
uradne slovenske javnosti Trubarjev jubilej kar nekakšno nevšečno
breme, ki nesrečno sovpada s preobremenjenostjo uradne Slovenije s
predsedovanjem Evropski uniji v tem letu, poleg tega, da se zdi, da ji
je pozornost do Trubarja in protestantizma že tako in tako bolj
izsiljena koncesija »drugi strani« kot pa stvar lastnega prepričanja in
presoje …Vsaj tako si pojasnjujem dejstvo, da ne Ministrstvo za
kulturo, ne nobena od velikih nacionalnih kulturnih ustanov v tem
trenutku še ni jasno in javno opredelila svojih načrtov v zvezi s
praznovanjem. No, upam, da se motim. Vsaj Ministrstvo za kulturo
bi namreč v ustrezni afirmaciji Trubarjevega jubileja lahko videlo
pomemben del uresničevanja svojih priložnosti in nalog v zvezi s
predsedovanjem Evropski uniji. V zborniku Protestantizem, slovenska
identiteta in združujoča se Evropa smo leta 2006 zapisali: »Bližajoča se
500. obletnica Trubarjevega rojstva, prav v letu, ko naj bi Slovenija
predsedovala EU, je zato priložnost, da Slovenija pokaže, kako je
njena identiteta in pot konstituiranja slovenskega naroda (bila)
nerazdružna s potmi razlikovanj in povezovanj, ki jih je spodbudila
in jim dala smer in pečat evropska reformacija«.
Za evropsko združevanje in za »Evropo prihodnosti« – da upora-
bim danes odmevajoče sintagme – je še kako pomembno, da ob
vsiljujočih se spominih na mednacionalne in druge spopade in kon-
f likte v evropski preteklosti obujamo in negujemo spomin na ob-
3
BESEDA UREDNIKA
Letošnja dvojna številka bo izšla tako rekoč pred vrati leta 2008,
Trubarjevega leta, 500. obletnice Trubarjevega rojstva. Ko pišem –
konec avgusta – te besede, se sicer ne morem znebiti vtisa, da je za del
uradne slovenske javnosti Trubarjev jubilej kar nekakšno nevšečno
breme, ki nesrečno sovpada s preobremenjenostjo uradne Slovenije s
predsedovanjem Evropski uniji v tem letu, poleg tega, da se zdi, da ji
je pozornost do Trubarja in protestantizma že tako in tako bolj
izsiljena koncesija »drugi strani« kot pa stvar lastnega prepričanja in
presoje …Vsaj tako si pojasnjujem dejstvo, da ne Ministrstvo za
kulturo, ne nobena od velikih nacionalnih kulturnih ustanov v tem
trenutku še ni jasno in javno opredelila svojih načrtov v zvezi s
praznovanjem. No, upam, da se motim. Vsaj Ministrstvo za kulturo
bi namreč v ustrezni afirmaciji Trubarjevega jubileja lahko videlo
pomemben del uresničevanja svojih priložnosti in nalog v zvezi s
predsedovanjem Evropski uniji. V zborniku Protestantizem, slovenska
identiteta in združujoča se Evropa smo leta 2006 zapisali: »Bližajoča se
500. obletnica Trubarjevega rojstva, prav v letu, ko naj bi Slovenija
predsedovala EU, je zato priložnost, da Slovenija pokaže, kako je
njena identiteta in pot konstituiranja slovenskega naroda (bila)
nerazdružna s potmi razlikovanj in povezovanj, ki jih je spodbudila
in jim dala smer in pečat evropska reformacija«.
Za evropsko združevanje in za »Evropo prihodnosti« – da upora-
bim danes odmevajoče sintagme – je še kako pomembno, da ob
vsiljujočih se spominih na mednacionalne in druge spopade in kon-
f likte v evropski preteklosti obujamo in negujemo spomin na ob-
3
