Page 8 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 8
AVTORJI
izbrisan spomin na njegovo smrt. Nenad H. Vitorović ob skrbni
analizi Trubarjevih del izriše njegov odnos do »judovskega vprašanja«.
Poznani so spori ob Luthrovem odnosu do Judov. Avtor pokaže, da
vprašanje o Trubarjevem odnosu tudi ob neobstoju Judov v sloven-
skih deželah Trubarjevega časa nikakor ni odvečno in neaktualno.
Tadej Vidmar ob vprašanju Trubarja in šole spomni, kako vprašanje
izobraževanja odraslih in vseživljenskega učenja ni aktualno le danes,
ampak je bilo tudi ob začetkih širjenja pismenosti v času Trubarja.
Tri razprave se nanašajo na širše kulturno okolje in dejavnost prote-
stantov 16. stoletja. Dve razpravi, Daše Pahor o protestantski pokopališki
kulturi na Slovenskem, in Kozme Ahačiča o nekaterih vidikih Bohoričeve
slovnice, bi lahko bili na prvih mestih v reviji, če bi prispevke razvrščali
po raziskovalnih dosežkih in novostih, ki jih prinašajo. Obe deli sta
oprti na doktorski disertaciji obeh mladih raziskovalcev. Daša Pahor
pokaže, kako protestantsko obdobje in okolje tudi na Slovenskem ni
bilo tako nezainteresirano za likovno in arhitekturno ustvarjanje, kot
se običajno misli. Rekonstrukcija pokopališke kulture protestantov
na Slovenskem je še posebej težavna, saj je protireformacija ob svojem
nastopu brezobzirno razdejala vsa protestantska pokopališča, v
prizadevanju, da izbriše spomin tudi na spomenike umrlih. Prispevek
Barbare Žabota o družini Khisl, se opira na avtoričini diplomski nalogi
na oddelkih za zgodovino in sociologijo kulture na Filozofski fakul-
teti v Ljubljani. Družina Khisl se neposredno ali posredno pojavlja v
treh prispevkih v reviji, kar že samo priča o vsestranski navzočnosti
protestantov v življenju in dogajanju 16. stoletja pri nas.
Da ob zgodovinskih temah ne bi povsem pozabili na sodobnost,
Peter Novak v članku o dispenzacijski teologiji prikaže, kako je teologija
(določene usmeritve) v ameriških razmerah vpeta v nekatere dileme
sedanjega časa.
V rubriki Bilo je povedano iz znane razprave Ivana Prijatelja O
kulturnem pomenu slovenske reformacije, ki je izšel ob 400. obletnici
Trubarjevega rojstva, ponatiskujemo nekaj odlomkov o dveh sicer
zanemarjanih temah ob slovenskem protestantizmu: vprašanju vere
in (»nemškega«) plemstva. Kdo pravzaprav ve, da so bili plemiči, ki
so se v Trubarjevih časih bojevali s Turki v naših deželah in na njihovih
6
izbrisan spomin na njegovo smrt. Nenad H. Vitorović ob skrbni
analizi Trubarjevih del izriše njegov odnos do »judovskega vprašanja«.
Poznani so spori ob Luthrovem odnosu do Judov. Avtor pokaže, da
vprašanje o Trubarjevem odnosu tudi ob neobstoju Judov v sloven-
skih deželah Trubarjevega časa nikakor ni odvečno in neaktualno.
Tadej Vidmar ob vprašanju Trubarja in šole spomni, kako vprašanje
izobraževanja odraslih in vseživljenskega učenja ni aktualno le danes,
ampak je bilo tudi ob začetkih širjenja pismenosti v času Trubarja.
Tri razprave se nanašajo na širše kulturno okolje in dejavnost prote-
stantov 16. stoletja. Dve razpravi, Daše Pahor o protestantski pokopališki
kulturi na Slovenskem, in Kozme Ahačiča o nekaterih vidikih Bohoričeve
slovnice, bi lahko bili na prvih mestih v reviji, če bi prispevke razvrščali
po raziskovalnih dosežkih in novostih, ki jih prinašajo. Obe deli sta
oprti na doktorski disertaciji obeh mladih raziskovalcev. Daša Pahor
pokaže, kako protestantsko obdobje in okolje tudi na Slovenskem ni
bilo tako nezainteresirano za likovno in arhitekturno ustvarjanje, kot
se običajno misli. Rekonstrukcija pokopališke kulture protestantov
na Slovenskem je še posebej težavna, saj je protireformacija ob svojem
nastopu brezobzirno razdejala vsa protestantska pokopališča, v
prizadevanju, da izbriše spomin tudi na spomenike umrlih. Prispevek
Barbare Žabota o družini Khisl, se opira na avtoričini diplomski nalogi
na oddelkih za zgodovino in sociologijo kulture na Filozofski fakul-
teti v Ljubljani. Družina Khisl se neposredno ali posredno pojavlja v
treh prispevkih v reviji, kar že samo priča o vsestranski navzočnosti
protestantov v življenju in dogajanju 16. stoletja pri nas.
Da ob zgodovinskih temah ne bi povsem pozabili na sodobnost,
Peter Novak v članku o dispenzacijski teologiji prikaže, kako je teologija
(določene usmeritve) v ameriških razmerah vpeta v nekatere dileme
sedanjega časa.
V rubriki Bilo je povedano iz znane razprave Ivana Prijatelja O
kulturnem pomenu slovenske reformacije, ki je izšel ob 400. obletnici
Trubarjevega rojstva, ponatiskujemo nekaj odlomkov o dveh sicer
zanemarjanih temah ob slovenskem protestantizmu: vprašanju vere
in (»nemškega«) plemstva. Kdo pravzaprav ve, da so bili plemiči, ki
so se v Trubarjevih časih bojevali s Turki v naših deželah in na njihovih
6
