Page 6 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 6
BESEDA UREDNIKA
dobja in okolja, v katerih je kot rezultat skupnega življenja, prepleta-
nja in povezovanja nastajalo tudi pozitivno, novo, ustvarjalno. Vemo,
s kakšnimi spopadi je bil v starejši in novejši zgodovini obremenjen
stik med nemškim in slovenskim/slovanskim, zato je toliko pomemb-
neje priklicati v zavest tudi čase, ko je prav ta stik omogočal izmenjavo
in sinergijo »pozitivnih energij« – da spet uporabim aktualni slovar –
in njihovih rezultatov, kakršen je bila reformacija v (današnjem)
slovenskem prostoru.
Petstota obletnica Trubarjevega rojstva bi lahko bila tudi prilož-
nost za odločnejšo uveljavitev spoznanja, da reformacija in prote-
stantizem v sedanjem slovenskem prostoru in času nista le stvar ene
ali druge strani (verske, nazorske, politične, geografske), ampak
skupna dediščina in skupno dobro, in to tako kot kolektivni spomin
kot aktualna verska navzočnost (skupno dobro – pa čeprav za različne
strani z različnih vidikov in na različne načine). O tem, da je (bila)
reformacija s svojimi kulturnimi spodbudami in dosežki skupno
dobro za slovenski narodni razvoj, na tem mestu ne bi zgubljali besed.
Toda (bila) je nekaj dobrega tudi za krščanstvo v tem prostoru. In če
rečemo »za krščanstvo«, to pomeni seveda tudi za katoliško krščan-
stvo. Le ob sobivanju s protestantskim krščanstvom je moč katoliško
krščanstvo sprejemati na krščanski način, to je kot »religijo svobode«,
svobodne osebne odločitve in zavestne (najboljše) izbire, ne pa zgolj
kot breme tradicije. Časi, ko to sobivanje ni bilo mogoče, niso bili
zlati časi »pravega krščanstva« … In končno in predvsem: navzočnost
protestantskega krščanstva in z njim možnosti »krščanstva na raz-
lične načine« je tudi danes in pri nas nekaj dobrega za vsakega
človeka, ki/ko išče nova obzorja, nove poti, ali ki/ko išče (morda prav
zato) opore in korenine v preteklosti.
Razprave, študije so v primerjavi s prejšnjimi letniki bolj zgodo-
vin(ar)sko usmerjene v protestantizem 16. stoletja (medtem ko je bila
zadnja, 3-4. številka, usmerjena bolj v sodobno protestantsko teolo-
ško in kulturno misel ter v jezikovno delo Trubarja in njegovih).
Začenjamo s študijo Fanike Krajnc - Vrečko o zadnjem najpo-
membnejšem raziskovalcu Trubarjevega dela in slovenskega prote-
4
dobja in okolja, v katerih je kot rezultat skupnega življenja, prepleta-
nja in povezovanja nastajalo tudi pozitivno, novo, ustvarjalno. Vemo,
s kakšnimi spopadi je bil v starejši in novejši zgodovini obremenjen
stik med nemškim in slovenskim/slovanskim, zato je toliko pomemb-
neje priklicati v zavest tudi čase, ko je prav ta stik omogočal izmenjavo
in sinergijo »pozitivnih energij« – da spet uporabim aktualni slovar –
in njihovih rezultatov, kakršen je bila reformacija v (današnjem)
slovenskem prostoru.
Petstota obletnica Trubarjevega rojstva bi lahko bila tudi prilož-
nost za odločnejšo uveljavitev spoznanja, da reformacija in prote-
stantizem v sedanjem slovenskem prostoru in času nista le stvar ene
ali druge strani (verske, nazorske, politične, geografske), ampak
skupna dediščina in skupno dobro, in to tako kot kolektivni spomin
kot aktualna verska navzočnost (skupno dobro – pa čeprav za različne
strani z različnih vidikov in na različne načine). O tem, da je (bila)
reformacija s svojimi kulturnimi spodbudami in dosežki skupno
dobro za slovenski narodni razvoj, na tem mestu ne bi zgubljali besed.
Toda (bila) je nekaj dobrega tudi za krščanstvo v tem prostoru. In če
rečemo »za krščanstvo«, to pomeni seveda tudi za katoliško krščan-
stvo. Le ob sobivanju s protestantskim krščanstvom je moč katoliško
krščanstvo sprejemati na krščanski način, to je kot »religijo svobode«,
svobodne osebne odločitve in zavestne (najboljše) izbire, ne pa zgolj
kot breme tradicije. Časi, ko to sobivanje ni bilo mogoče, niso bili
zlati časi »pravega krščanstva« … In končno in predvsem: navzočnost
protestantskega krščanstva in z njim možnosti »krščanstva na raz-
lične načine« je tudi danes in pri nas nekaj dobrega za vsakega
človeka, ki/ko išče nova obzorja, nove poti, ali ki/ko išče (morda prav
zato) opore in korenine v preteklosti.
Razprave, študije so v primerjavi s prejšnjimi letniki bolj zgodo-
vin(ar)sko usmerjene v protestantizem 16. stoletja (medtem ko je bila
zadnja, 3-4. številka, usmerjena bolj v sodobno protestantsko teolo-
ško in kulturno misel ter v jezikovno delo Trubarja in njegovih).
Začenjamo s študijo Fanike Krajnc - Vrečko o zadnjem najpo-
membnejšem raziskovalcu Trubarjevega dela in slovenskega prote-
4
