Page 277 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 277
MARIJAN SMOLIK
stopni zakladi v NUK. V rokopisni zbirki sem lahko izpisoval in celo
pretipkaval pesmi iz protestantskih pesmaric s pomočjo bibliotekarja
dr. Branka Berčiča. Po letu 1945 sta se namreč z Ruplom posebej
trudila, da so bili v knjižnici na voljo izvirniki ali vsaj fotokopije del,
ki jih hranijo samo knjižnice v tujini.V Ljubljani takrat še ni bilo
mogoče besedil kopirati ali celo skenirati.
Moja disertacija iz dogmatične teologije leta 1963 je dobila naslov:
Odmev verskih resnic in kontroverz v slovenski cerkveni pesmi od začetkov
do leta 1800; kot ciklostilna razmnoženina je izšla v Ljubljani (1963).
V njej je na začetku bibliografski popis 173 tiskanih in rokopisnih
pesmaric, nato pa vsebinski pretres posameznih pesmi, npr. iz Tru-
barjevega katekizma 1550, pa tudi pesmi drugih protestantskih in
katoliških avtorjev obravnavanega obdobja.
Med iskanjem gradiva za disertacijo sem v Semeniški knjižnici
naletel na dve pesmarici, ki sta bili last stolnega dekana in sousta-
novitelja knjižnice Janeza Antona Dolničarja. Obe sta vezani v eno
knjigo, prva je bila natisnjena leta 1609, druga pa 1611. Natisnjeno je
besedilo pesmi brez not, vsebinsko pa so pesmi sorodne z nekaterimi
slovenskimi protestantskimi. Avtor obeh je hrvaški gradiščanski
pastor Mekinić, ki je bil tedaj neznan celo hrvaškim bibliografom. V
sodelovanju z mariborskim cerkvenim zgodovinarjem Ivanom Ška-
farjem sva zaradi drugih mojih obveznosti šele leta 1969 uspela
objaviti v mariborski reviji Časopis za zgodovino in narodopisje razpravi:
M. Smolik, Grgur Mekinić in njegovi pesmarici 1609 in 1611 (ČZN, n.v.
5/1969, 246–272 s seznamom vseh pesmi) in Ivan Škafar, Gergur
Mekinić Pithyraeus, hrvatski protestantski pisatelj in začetki slovstva pri
Gradiščanskih Hrvatih (prav tam, 273–295). Izkazalo se je, da dotlej
obe pesmarici nista bili znani in da jih tudi pozneje ni bilo mogoče
odkriti v kaki knjižnici. Zato so Hrvati v Zagrebu 1990 poskrbeli za
reprint obeh z naslovom na platnici: Duševne pesme Grgura Mekinića.
Soizdajatelji so bili Hrvatsko kulturno društvo u Gradišću, Željezno/
Eisenstadt, Nacionalna i sveučilišna biblioteka Zagreb in Kršćanska
sadašnjost v Zagrebu. Dodana je daljša razprava dr. Alojza Jembriha
(160 str. s seznamom vseh pesmi). Avtor se je pozneje še vračal k temu
staremu avtorju, sam pa za to nisem imel več priložnosti.
S protestantsko tematiko pa sem se spet začel ukvarjati leta 1974,
275
stopni zakladi v NUK. V rokopisni zbirki sem lahko izpisoval in celo
pretipkaval pesmi iz protestantskih pesmaric s pomočjo bibliotekarja
dr. Branka Berčiča. Po letu 1945 sta se namreč z Ruplom posebej
trudila, da so bili v knjižnici na voljo izvirniki ali vsaj fotokopije del,
ki jih hranijo samo knjižnice v tujini.V Ljubljani takrat še ni bilo
mogoče besedil kopirati ali celo skenirati.
Moja disertacija iz dogmatične teologije leta 1963 je dobila naslov:
Odmev verskih resnic in kontroverz v slovenski cerkveni pesmi od začetkov
do leta 1800; kot ciklostilna razmnoženina je izšla v Ljubljani (1963).
V njej je na začetku bibliografski popis 173 tiskanih in rokopisnih
pesmaric, nato pa vsebinski pretres posameznih pesmi, npr. iz Tru-
barjevega katekizma 1550, pa tudi pesmi drugih protestantskih in
katoliških avtorjev obravnavanega obdobja.
Med iskanjem gradiva za disertacijo sem v Semeniški knjižnici
naletel na dve pesmarici, ki sta bili last stolnega dekana in sousta-
novitelja knjižnice Janeza Antona Dolničarja. Obe sta vezani v eno
knjigo, prva je bila natisnjena leta 1609, druga pa 1611. Natisnjeno je
besedilo pesmi brez not, vsebinsko pa so pesmi sorodne z nekaterimi
slovenskimi protestantskimi. Avtor obeh je hrvaški gradiščanski
pastor Mekinić, ki je bil tedaj neznan celo hrvaškim bibliografom. V
sodelovanju z mariborskim cerkvenim zgodovinarjem Ivanom Ška-
farjem sva zaradi drugih mojih obveznosti šele leta 1969 uspela
objaviti v mariborski reviji Časopis za zgodovino in narodopisje razpravi:
M. Smolik, Grgur Mekinić in njegovi pesmarici 1609 in 1611 (ČZN, n.v.
5/1969, 246–272 s seznamom vseh pesmi) in Ivan Škafar, Gergur
Mekinić Pithyraeus, hrvatski protestantski pisatelj in začetki slovstva pri
Gradiščanskih Hrvatih (prav tam, 273–295). Izkazalo se je, da dotlej
obe pesmarici nista bili znani in da jih tudi pozneje ni bilo mogoče
odkriti v kaki knjižnici. Zato so Hrvati v Zagrebu 1990 poskrbeli za
reprint obeh z naslovom na platnici: Duševne pesme Grgura Mekinića.
Soizdajatelji so bili Hrvatsko kulturno društvo u Gradišću, Željezno/
Eisenstadt, Nacionalna i sveučilišna biblioteka Zagreb in Kršćanska
sadašnjost v Zagrebu. Dodana je daljša razprava dr. Alojza Jembriha
(160 str. s seznamom vseh pesmi). Avtor se je pozneje še vračal k temu
staremu avtorju, sam pa za to nisem imel več priložnosti.
S protestantsko tematiko pa sem se spet začel ukvarjati leta 1974,
275
