Page 8 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 8
BESEDA UREDNIKA
Druga značilnost letošnjih praznovanj – opazna v primerjavi z
dogajanjih ob preteklih velikih Trubarjevih obletnicah – je visoka
stopnja soglasja o pomembnosti Trubarja in njegovega dela, in to
dela v njegovi celovitosti. Kot kažejo prav velike obletnice, je odnos
do Trubarja in njegovega dela šel na Slovenskem skozi več faz. Dolgo
ga je dominantna (katoliška) večina zamolčevala ali pa izrecno za-
vračala kot heretika in škodljivca, čeprav nikdar ni bilo mogoče docela
mimo pomena njegovega jezikovnega dela; kasneje je prevladovala
deljena ocena: priznavali in poudarjali so jezikovno plat dela in pri-
zadevanja ter njen pomen za (prihodnji) slovenski kulturni in narodni
razvoj, medtem ko so versko vsebino seveda šteli za krivoversko in
škodljivo (v prevladujočih katoliških krogih) ali pa za nepomembno
(razsvetljenska, svobodomiselska, tudi marksistična drža). Šele posto-
poma in bolj razločno prav ob (bližajoči se) 500. obletnici se je začela
– tudi v katoliškem okolju – uveljavljati ocena, da Trubarjevo delo za
slovenski prostor ni pomembno le jezikovno-kulturno, temveč tudi
versko-kulturno, da ni pomembno le za »narod«, ampak tudi za
»krščanstvo«. Lahko rečemo, da sedanji čas v primerjavi s časom
preteklih jubilejev ni toliko čas novih znanstvenih odkritij v zvezi s
Trubarjevim delom kot čas celovitejšega in celoviteje pozitivnega
vrednotenje Trubarja.
In še eno novost so prinesle letošnje proslave in razprave. Če so
bili v preteklosti med Slovenci spori o (naravi) pomembnosti Trubar-
jevega dela za Slovence in če je bilo občasno slišati celo skrajne trditve,
da je bilo ali bi postalo – če bi protestantizem uspel – njegovo delo
pomembno za Nemce in v škodo Slovencem in slovenstvu, smo tokrat
lahko srečali ocene, da je Trubarjeva življenjska pot, njegova življenj-
ska drža, njegovo kulturno in versko delo zgled za poti evropskega
povezovanja. Trubar v tem smislu zasluži zahvalo in počastitev vseh
Evropejcev, je zapisal vidni predstavnik Evangeličanske cerkve v
Württenbergu, kot lahko preberemo tudi v naši reviji.
Na uredniško delo in oblikovanje letošnje številke so odločilno
vplivali že izvedeni ali načrtovani simpoziji. Ti so angažirali bolj ali
manj vse, ki se raziskovalno ali publicistično ukvarjajo s Trubarjem
ali slovenskim protestantizmom. Revija po eni strani seveda ne more
mimo njih in njihovih prispevkov, po drugi strani pa organizatorji
6
Druga značilnost letošnjih praznovanj – opazna v primerjavi z
dogajanjih ob preteklih velikih Trubarjevih obletnicah – je visoka
stopnja soglasja o pomembnosti Trubarja in njegovega dela, in to
dela v njegovi celovitosti. Kot kažejo prav velike obletnice, je odnos
do Trubarja in njegovega dela šel na Slovenskem skozi več faz. Dolgo
ga je dominantna (katoliška) večina zamolčevala ali pa izrecno za-
vračala kot heretika in škodljivca, čeprav nikdar ni bilo mogoče docela
mimo pomena njegovega jezikovnega dela; kasneje je prevladovala
deljena ocena: priznavali in poudarjali so jezikovno plat dela in pri-
zadevanja ter njen pomen za (prihodnji) slovenski kulturni in narodni
razvoj, medtem ko so versko vsebino seveda šteli za krivoversko in
škodljivo (v prevladujočih katoliških krogih) ali pa za nepomembno
(razsvetljenska, svobodomiselska, tudi marksistična drža). Šele posto-
poma in bolj razločno prav ob (bližajoči se) 500. obletnici se je začela
– tudi v katoliškem okolju – uveljavljati ocena, da Trubarjevo delo za
slovenski prostor ni pomembno le jezikovno-kulturno, temveč tudi
versko-kulturno, da ni pomembno le za »narod«, ampak tudi za
»krščanstvo«. Lahko rečemo, da sedanji čas v primerjavi s časom
preteklih jubilejev ni toliko čas novih znanstvenih odkritij v zvezi s
Trubarjevim delom kot čas celovitejšega in celoviteje pozitivnega
vrednotenje Trubarja.
In še eno novost so prinesle letošnje proslave in razprave. Če so
bili v preteklosti med Slovenci spori o (naravi) pomembnosti Trubar-
jevega dela za Slovence in če je bilo občasno slišati celo skrajne trditve,
da je bilo ali bi postalo – če bi protestantizem uspel – njegovo delo
pomembno za Nemce in v škodo Slovencem in slovenstvu, smo tokrat
lahko srečali ocene, da je Trubarjeva življenjska pot, njegova življenj-
ska drža, njegovo kulturno in versko delo zgled za poti evropskega
povezovanja. Trubar v tem smislu zasluži zahvalo in počastitev vseh
Evropejcev, je zapisal vidni predstavnik Evangeličanske cerkve v
Württenbergu, kot lahko preberemo tudi v naši reviji.
Na uredniško delo in oblikovanje letošnje številke so odločilno
vplivali že izvedeni ali načrtovani simpoziji. Ti so angažirali bolj ali
manj vse, ki se raziskovalno ali publicistično ukvarjajo s Trubarjem
ali slovenskim protestantizmom. Revija po eni strani seveda ne more
mimo njih in njihovih prispevkov, po drugi strani pa organizatorji
6
