Page 9 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 9
BESEDA UREDNIKA
simpozijev načrtujejo posebno objavo njihovega gradiva; izčrpna
objava gradiva številnih simpozijev v reviji pa že sicer ni niti mogoča
niti smiselna. V reviji smo v tej številki uvedli posebno rubriko S sim-
pozijev 2008. V njej skoraj v celoti objavljamo gradivo s simpozija
Trubar in internet: Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar je
bilo skupaj s Slovenskim društvom Informatika neposredni organi-
zator tega simpozija in gradivo bi bilo brez natisa v reviji dostopno le
na spletu (spletna revija Locutio). Glede na naslov simpozija bi morda
še posebej opozorili na prispevek Mirana Hladnika, ki prikazuje
Trubarjevo navzočnost na internetu in na v nekem smislu vzporedni
prikaz Dušana Voglarja o Primožu Trubarju v (knjižnih) enciklope-
dijah in leksikonih. Čeprav se je mogoče strinjati z oceno, da letošnji
simpoziji v primerjavi s tistimi ob prejšnjih obletnicah ne bodo
prinesli kakšnih velikih novih »faktičnih« odkritij o Trubarjevem
delu, pa je Francka Prem ob pomoči internetnega raziskovanja prišla
do odkritja (ali vsaj zelo utemeljene hipoteze) o italijanskem so-
avtorstvu slovenskega predgovora k Trubarjevemu Katekizmu 1555,
hkrati pa dodatno osvetlila Trubarjeve povezave z italijansko versko
emigracijo v tedanji Švici.
V druge simpozije z revijo posežemo le selektivno. Nekoliko
obsežneje, z več prispevki, predstavljamo dva takšna simpozija, ka-
terih gradivo je/bo manj dostopno širši slovenski javnosti: simpozij
v Tübingenu in svečano akademijo v evangeličanski cerkvi v Ljubljani.
S simpozija v Tübingenu objavljamo tri prispevke slovenskih ude-
ležencev, od katerih eden obravnava čas 16 stoletja, drugi spore ob
vrednotenju Trubarja in Trubarjevega dela v 19. in začetku 20. stolet-
ja, tretji pa podaja sodobno celovitejše videnje Trubarja in odnosa do
njega v slovenski zgodovini s strani katoliškega avtorja. (Prispevek
Božidarja Jezernika zaradi avtorjeve zadržanosti sicer ni bil prebran
na simpoziju).
Z mednarodnega simpozija, ki sta ga ob 500. obletnici Trubarje-
vega rojstva pripravila 5.–7. junija ZRC SAZU in SAZU in katerega
gradivo bo objavljeno v posebni publikaciji, smo izbrali samo prispe-
vek švicarskega avtorja Ericha Brynerja. Razlogov je več: ker bo druga-
če objavljen v nemščini; ker avtor kot teolog govori o teoloških vidikih
Trubarjevega dela, ki so bili doslej zanemarjeni; ker je z njim kot
7
simpozijev načrtujejo posebno objavo njihovega gradiva; izčrpna
objava gradiva številnih simpozijev v reviji pa že sicer ni niti mogoča
niti smiselna. V reviji smo v tej številki uvedli posebno rubriko S sim-
pozijev 2008. V njej skoraj v celoti objavljamo gradivo s simpozija
Trubar in internet: Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar je
bilo skupaj s Slovenskim društvom Informatika neposredni organi-
zator tega simpozija in gradivo bi bilo brez natisa v reviji dostopno le
na spletu (spletna revija Locutio). Glede na naslov simpozija bi morda
še posebej opozorili na prispevek Mirana Hladnika, ki prikazuje
Trubarjevo navzočnost na internetu in na v nekem smislu vzporedni
prikaz Dušana Voglarja o Primožu Trubarju v (knjižnih) enciklope-
dijah in leksikonih. Čeprav se je mogoče strinjati z oceno, da letošnji
simpoziji v primerjavi s tistimi ob prejšnjih obletnicah ne bodo
prinesli kakšnih velikih novih »faktičnih« odkritij o Trubarjevem
delu, pa je Francka Prem ob pomoči internetnega raziskovanja prišla
do odkritja (ali vsaj zelo utemeljene hipoteze) o italijanskem so-
avtorstvu slovenskega predgovora k Trubarjevemu Katekizmu 1555,
hkrati pa dodatno osvetlila Trubarjeve povezave z italijansko versko
emigracijo v tedanji Švici.
V druge simpozije z revijo posežemo le selektivno. Nekoliko
obsežneje, z več prispevki, predstavljamo dva takšna simpozija, ka-
terih gradivo je/bo manj dostopno širši slovenski javnosti: simpozij
v Tübingenu in svečano akademijo v evangeličanski cerkvi v Ljubljani.
S simpozija v Tübingenu objavljamo tri prispevke slovenskih ude-
ležencev, od katerih eden obravnava čas 16 stoletja, drugi spore ob
vrednotenju Trubarja in Trubarjevega dela v 19. in začetku 20. stolet-
ja, tretji pa podaja sodobno celovitejše videnje Trubarja in odnosa do
njega v slovenski zgodovini s strani katoliškega avtorja. (Prispevek
Božidarja Jezernika zaradi avtorjeve zadržanosti sicer ni bil prebran
na simpoziju).
Z mednarodnega simpozija, ki sta ga ob 500. obletnici Trubarje-
vega rojstva pripravila 5.–7. junija ZRC SAZU in SAZU in katerega
gradivo bo objavljeno v posebni publikaciji, smo izbrali samo prispe-
vek švicarskega avtorja Ericha Brynerja. Razlogov je več: ker bo druga-
če objavljen v nemščini; ker avtor kot teolog govori o teoloških vidikih
Trubarjevega dela, ki so bili doslej zanemarjeni; ker je z njim kot
7
