Page 10 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 10
BESEDA UREDNIKA
pastorjem reformirane cerkve in sodelavcem Inštituta za zgodovino
reformacije v Švici tudi simbolno navzoča švicarska Trubarjeva refor-
macijska korenina in naveza, luteranska pa je neposredno predstav-
ljana s Christianom Rosejem iz Evangeličanske cerkve v Württen-
bergu in njegovim prispevkom na akademiji v Ljubljani; tretja na-
veza – italijanska reformacija – je bila v reviji predstavljena s člankom
tržaškega zgodovinarja Silvana Cavazze o tržaškem škofu Bonomu v
5-6. številki revije, govori pa o njej tudi že omenjeni članek Francke
Premk.
Čeprav iz omenjenih razlogov z njih ničesar ne objavljamo, naj na
tem mestu spomnim še na druge simpozije: na jezikovno/jeziko-
slovno usmerjeni mednarodni simpozij ZRC SAZU aprila 2008, s
katerim so se letošnja tovrstna posvetovanja sploh začela, na simpozij,
ki ga je začetku junija pripravila mariborska Filozofska fakulteta in
na simpozij, ki ga za november pripravlja Filozofska fakulteta v
Ljubljani; za oktober je napovedan tudi bolj zgodovinarsko naravnan
simpozij v Slovenski matici. Trubarjevi teološki misli naj bi bil letos
posvečen simpozij, ki jih sicer redno pripravlja (katoliška) Slovenska
teološka akademija v Rimu. Skratka, že iz tega, kar smo povzeli, in
tistega, kar bo dostopno ob celoviti objavi gradiv, je očitno, da Trubar
s svojim življenjem in delom ni sprejeman le kot spomin iz 16. stoletja,
ampak kot zgled in izziv tudi za 21. stoletje. Problemi, ki so v 16.
stoletju zaposlovali Trubarja, so v veliki meri aktualni tudi danes, je
zapisal Oto Luthar v uvodni besedi omenjenega simpozija SAZU;
enako kot so Trubarjeva drža in (pogum za) dejanja ob začetku
Gutenbergove galaksije lahko za zgled ob nastajanju novega računal-
niškega komunikacijskega vesolja, kot lahko preberemo v prispevku
s simpozija Trubar in internet. Igor Grdina je naslovil svoje predavanje
na akademiji v evangeličanski cerkvi Trubar za vse čase …
Kljub konjukturni dominaciji simpozijev smo tudi v letošnji
številki hoteli vsaj simbolno ohraniti rubriko Razprave, študije, pa
čeprav pod tem naslovom objavljamo le en prispevek. Simona Menoni
s svojim raziskovanjem likovne ustvarjalnosti na Slovenskem v 16.
stoletju, podobno kot Daša Pahor v 5-6. številki revije, zavrača razšir-
jeno prepričanje, da je bila protestantska reformacija na Slovenskem
brez posluha za likovno umetnost.
8
pastorjem reformirane cerkve in sodelavcem Inštituta za zgodovino
reformacije v Švici tudi simbolno navzoča švicarska Trubarjeva refor-
macijska korenina in naveza, luteranska pa je neposredno predstav-
ljana s Christianom Rosejem iz Evangeličanske cerkve v Württen-
bergu in njegovim prispevkom na akademiji v Ljubljani; tretja na-
veza – italijanska reformacija – je bila v reviji predstavljena s člankom
tržaškega zgodovinarja Silvana Cavazze o tržaškem škofu Bonomu v
5-6. številki revije, govori pa o njej tudi že omenjeni članek Francke
Premk.
Čeprav iz omenjenih razlogov z njih ničesar ne objavljamo, naj na
tem mestu spomnim še na druge simpozije: na jezikovno/jeziko-
slovno usmerjeni mednarodni simpozij ZRC SAZU aprila 2008, s
katerim so se letošnja tovrstna posvetovanja sploh začela, na simpozij,
ki ga je začetku junija pripravila mariborska Filozofska fakulteta in
na simpozij, ki ga za november pripravlja Filozofska fakulteta v
Ljubljani; za oktober je napovedan tudi bolj zgodovinarsko naravnan
simpozij v Slovenski matici. Trubarjevi teološki misli naj bi bil letos
posvečen simpozij, ki jih sicer redno pripravlja (katoliška) Slovenska
teološka akademija v Rimu. Skratka, že iz tega, kar smo povzeli, in
tistega, kar bo dostopno ob celoviti objavi gradiv, je očitno, da Trubar
s svojim življenjem in delom ni sprejeman le kot spomin iz 16. stoletja,
ampak kot zgled in izziv tudi za 21. stoletje. Problemi, ki so v 16.
stoletju zaposlovali Trubarja, so v veliki meri aktualni tudi danes, je
zapisal Oto Luthar v uvodni besedi omenjenega simpozija SAZU;
enako kot so Trubarjeva drža in (pogum za) dejanja ob začetku
Gutenbergove galaksije lahko za zgled ob nastajanju novega računal-
niškega komunikacijskega vesolja, kot lahko preberemo v prispevku
s simpozija Trubar in internet. Igor Grdina je naslovil svoje predavanje
na akademiji v evangeličanski cerkvi Trubar za vse čase …
Kljub konjukturni dominaciji simpozijev smo tudi v letošnji
številki hoteli vsaj simbolno ohraniti rubriko Razprave, študije, pa
čeprav pod tem naslovom objavljamo le en prispevek. Simona Menoni
s svojim raziskovanjem likovne ustvarjalnosti na Slovenskem v 16.
stoletju, podobno kot Daša Pahor v 5-6. številki revije, zavrača razšir-
jeno prepričanje, da je bila protestantska reformacija na Slovenskem
brez posluha za likovno umetnost.
8
