Page 11 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 11
BESEDA UREDNIKA
Rubrika Bilo je povedano objavlja (prevedeno) uvodno razpravo
avstrijskega evangeličanskega škofa in teologa Sakrauskega k Trubar-
jevim nemškim predgovorom k členom (artikulom) treh veroizpovedi
v slovenskem in hrvaškem jeziku. Sakrausky (in prevajalec v opom-
bah) posebej osvetli Trubarjeve teološke usmeritve; razvidna je pre-
mišljenost Trubarjevih formulacij in opredelitev, ki jih sicer včasih
ocenjujejo kot površne poenostavitve in nedorečenosti (npr. ob zna-
nem spornem vprašanju evharistije/Gospodove večerje).
Razgledi in vpogledi z raznovrstnostjo prispevkov dopolnjujejo
večplastnost revije. Posebej bi izpostavil zanimiv raziskovalni prispe-
vek Janeza Kavčiča o cerkvenih vizitacijah na Idrijskem, ki se opira na
še ne objavljene cerkvene arhivske vire v Čedadu. Marjan Smolik
predstavlja prispevek slovenskih katoliških teologov pri raziskovanju
slovenske protestantske misli 16. stoletja. Pavle Jović spomni na prve
in zares zgodnje srbske biografije Primoža Trubarja in njihovo ozadje.
Alojz Jembrih piše o hrvaški protestantiki v očeh slavistov 19. in 20.
stoletja. Prispevki Franca Kuzmiča in Mihaela Glavana so tako ali
drugače povezani s Trubarjevim jubilejnim letom.
Darko Dolinar je v rubriki Portreti očrtal življenje in delo Mirka
Rupla. Gotovo je primerno in pravično, da je osvetlitev tega zasluž-
nega raziskovalca Trubarja in njegove dediščine dobila mesto v reviji
prav v Trubarjevem jubilejnem letu, enako kot smo se ob uvodu vanj
v lanski številki spomnili Jožeta Rajhmana in pred tem, v prvih šte-
vilkah, dveh najpomembnejših začetnikov raziskovanja slovenskega
protestantizma, Ludwiga Theodorja Elzeja in Franceta Kidriča. Letos
naj bi izšel tudi italijanski prevod znamenitega Ruplovega dela o
Primožu Trubarju iz leta 1962, ki ga pripravljata italijanski zgodo-
vinar Silvano Cavazza in prevajalec Sebastiano Blancato. V rubriki
Prevodi objavljamo prvi prevod Trubarjevega nemškega posvetila
Juriju Khislu iz leta 1579, ki dokumentira Trubarjev in protestantski
odnos do glasbene umetnosti.
Kronika prinaša govor ministra za kulturo Vaska Simonitija ob
odprtju razstave Primož Trubar 1508–1586 v Narodnem muzeju Slove-
nije 6. marca 2008, ki zanimivo zarisuje izhodišča za razmišljanja v
Trubarjevem letu; posebnost razstave je bila navzočnost vatikanskega
in hkrati edinega ohranjenega izvoda Trubarjeve Cerkovne ordninge.
9
Rubrika Bilo je povedano objavlja (prevedeno) uvodno razpravo
avstrijskega evangeličanskega škofa in teologa Sakrauskega k Trubar-
jevim nemškim predgovorom k členom (artikulom) treh veroizpovedi
v slovenskem in hrvaškem jeziku. Sakrausky (in prevajalec v opom-
bah) posebej osvetli Trubarjeve teološke usmeritve; razvidna je pre-
mišljenost Trubarjevih formulacij in opredelitev, ki jih sicer včasih
ocenjujejo kot površne poenostavitve in nedorečenosti (npr. ob zna-
nem spornem vprašanju evharistije/Gospodove večerje).
Razgledi in vpogledi z raznovrstnostjo prispevkov dopolnjujejo
večplastnost revije. Posebej bi izpostavil zanimiv raziskovalni prispe-
vek Janeza Kavčiča o cerkvenih vizitacijah na Idrijskem, ki se opira na
še ne objavljene cerkvene arhivske vire v Čedadu. Marjan Smolik
predstavlja prispevek slovenskih katoliških teologov pri raziskovanju
slovenske protestantske misli 16. stoletja. Pavle Jović spomni na prve
in zares zgodnje srbske biografije Primoža Trubarja in njihovo ozadje.
Alojz Jembrih piše o hrvaški protestantiki v očeh slavistov 19. in 20.
stoletja. Prispevki Franca Kuzmiča in Mihaela Glavana so tako ali
drugače povezani s Trubarjevim jubilejnim letom.
Darko Dolinar je v rubriki Portreti očrtal življenje in delo Mirka
Rupla. Gotovo je primerno in pravično, da je osvetlitev tega zasluž-
nega raziskovalca Trubarja in njegove dediščine dobila mesto v reviji
prav v Trubarjevem jubilejnem letu, enako kot smo se ob uvodu vanj
v lanski številki spomnili Jožeta Rajhmana in pred tem, v prvih šte-
vilkah, dveh najpomembnejših začetnikov raziskovanja slovenskega
protestantizma, Ludwiga Theodorja Elzeja in Franceta Kidriča. Letos
naj bi izšel tudi italijanski prevod znamenitega Ruplovega dela o
Primožu Trubarju iz leta 1962, ki ga pripravljata italijanski zgodo-
vinar Silvano Cavazza in prevajalec Sebastiano Blancato. V rubriki
Prevodi objavljamo prvi prevod Trubarjevega nemškega posvetila
Juriju Khislu iz leta 1579, ki dokumentira Trubarjev in protestantski
odnos do glasbene umetnosti.
Kronika prinaša govor ministra za kulturo Vaska Simonitija ob
odprtju razstave Primož Trubar 1508–1586 v Narodnem muzeju Slove-
nije 6. marca 2008, ki zanimivo zarisuje izhodišča za razmišljanja v
Trubarjevem letu; posebnost razstave je bila navzočnost vatikanskega
in hkrati edinega ohranjenega izvoda Trubarjeve Cerkovne ordninge.
9
