Page 4 - Management 16.2
P. 4
an Mevlja in Dane Podmenik | Vloga nevladnih organizacij pri regionalnem razvoju Slovenije
sebno vrsto kulturne in institucionalne osnove. vladnega sektorja v razmerju do vseh ravni obla-
Ker je njihova zaveza posebno družbeno poslan- sti in javnosti (Središče Rotunda, primorski druž-
stvo, njihove člane v prvi vrsti zanimata in mo- beni center 2012).
tivirata organizacijsko poslanstvo in želja, da bi
prispevali, da bi bil svet še boljši. Prav tako so ne- Po podatkih Strategije razvoja nevladnega sek-
vladne organizacije manj hierarhične od drugih torja v obalno-kraški regiji 2013–2019 (Središče Ro-
institucij (Leete 2000, 428; De Cooman idr. 2011, tunda 2012) imajo občine v regiji različen odnos
302). do nevladnih organizacij. Vseh sedem občin omo-
goča sofinanciranje programov oziroma projek-
Zasebni neprofitni in nevladni sektor predsta- tov z namenskimi proračunskimi postavkami za
vlja, po mnenju mnogih avtorjev, pomemben in- posamezna področja. Občine namenjajo nevla-
strument demokratizacije in pluralizacije odno- dnim organizacijam 2,5–4-odstotni delež prora-
sov, razširitve individualnih možnosti in svobo- čuna. Med vsemi ima le Občina Piran sklenjen
dne izbire posameznikov ter povečanja aktivne sporazum o sodelovanju med občino in nevla-
participacije v moderni družbi (Črnak-Meglič in dnimi organizacijami. Razen Mestne občine Ko-
Vojnovič 1997, 153). Po Putnamu (1993) nvo pred- per vse občine omogočajo brezplačen najem pro-
stavljajo enega ključnih indikatorjev zalog so- storov. Poleg tega vse občine razen Mestne ob-
cialnega kapitala, ki deluje kot generator druž- čine Koper omogočajo brezplačna oglaševalska
benega ter ekonomskega razvoja. Pomembno je mesta za oglaševanje nepridobitnih dejavnosti.
poudariti, da imajo nvo zelo pomembno vlogo Občine Divača, Komen, Hrpelje-Kozina in Sežana
v okviru vedno bolj uveljavljajoče se paradigme omogočajo delno večletno financiranje progra-
(neo)endogenega razvoja podeželja, na kateri te- mov nevladnih organizacij. Nevladne organiza-
meljijo novejše razvojne politike podeželja (Po- cije ugotavljajo, da so med drugim nepogrešljive
točnik Slavič 2008). Tudi v obalno-kraški regiji zaradi velikega posluha za ranljivejše in šibkejše
nvo predstavljajo enega izmed pomembnih de- v družbi, posluha za socialno ogrožene skupine,
ležnikov pri njenem razvoju. širokega področja delovanja, zagotavljanja razno-
likosti storitev, usmerjenosti v uporabnike. Na
Stanje in izzivi nevladnih organizacij drugi strani pa se soočajo z odvisnostjo od pri-
v obalno-kraški regiji dobivanja sredstev in financiranja, s pomanjka-
Obalno-kraško statistično regijo sestavljajo ob- njem prostorov in opreme za delovanje, samoza-
čine Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Ko- dostnostjo in z nepoznavanjem prednosti pove-
men, Koper, Piran in Sežana. Število prebival- zovanja ter s preobremenjenostjo z birokracijo.
cev regije znaša 113.961, kar predstavlja 5 vseh Da bi to stanje izboljšali, so si nevladne organiza-
prebivalcev Republike Slovenije (Statistični urad cije v regiji v tej strategiji zadale dva strateška
Republike Slovenije 2018). Po zadnjih podatkih cilja, in sicer povečanje zaposljivosti in finanč-
(glej https://www.ajpes.si) skupno v Sloveniji de- nih prihodkov nevladnega sektorja v regiji do
luje 27.868 nevladnih organizacij, medtem ko v leta 2019. Da bi to dosegle, so si zastavile stra-
obalno-kraški regiji deluje okrog 1.600 nevladnih teške izzive na področju krepitve zagovorništva
organizacij, kar prestavlja okrog 6 vseh nevla- in civilnega dialoga, krepitve izvajanja storitev in
dnih organizacij v Sloveniji. Te organizacije imajo sodelovanja.
le 260 zaposlenih, kar predstavlja 0,5 delovno
aktivnega prebivalstva v regiji in okrog 30 mili- Da bi nvo lažje dosegle prej omenjena strate-
jonov evrov prihodkov. Večinoma gre za manjše ška cilja, so si prizadevale za umestitev svojih vse-
nvo, ki delujejo v (zelo) »omejenem« obsegu ali bin v Regionalni razvojni program (rrp) in s tem
pa so celo neaktivne. Tako 15 vseh društev v letu jasno pokazati na pomembnost nevladnega sek-
2020 ni ustvarilo nobenih prihodkov, tretjina pa torja ter posledično umestitve sektorja v razvoj
se uvršča v razred z ustvarjenimi letnimi prihodki regije, kjer naj nimata mesta le gospodarstvo in
do 5.000 eur. javni sektor, ampak tudi nevladni sektor.
Prvi sistematični poskusi razvoja nevladnega Vključevanje nevladnih organizacij
sektorja v obalno-kraški regiji segajo v leto 2009 z v razvoj regije
vzpostavitvijo Regijskega stičišča za nevladne or- Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega ra-
ganizacije ter leto 2012, ko je bila ustanovljena zvoja (zsrr-2) (2011), ki je predpogoj za pripravo
Mreža nevladnih organizacij obalno-kraške re- rrp v Sloveniji in razvoj regij, nvo umešča kot
gije. To sta prostovoljni in neformalni združenji enega izmed deležnikov razvoja regije. Tako za-
s ciljem oblikovanja in zagovarjanja interesov ne- kon nalaga občinam, združenjem gospodarskih
48 management 16 (2021) številka 2
sebno vrsto kulturne in institucionalne osnove. vladnega sektorja v razmerju do vseh ravni obla-
Ker je njihova zaveza posebno družbeno poslan- sti in javnosti (Središče Rotunda, primorski druž-
stvo, njihove člane v prvi vrsti zanimata in mo- beni center 2012).
tivirata organizacijsko poslanstvo in želja, da bi
prispevali, da bi bil svet še boljši. Prav tako so ne- Po podatkih Strategije razvoja nevladnega sek-
vladne organizacije manj hierarhične od drugih torja v obalno-kraški regiji 2013–2019 (Središče Ro-
institucij (Leete 2000, 428; De Cooman idr. 2011, tunda 2012) imajo občine v regiji različen odnos
302). do nevladnih organizacij. Vseh sedem občin omo-
goča sofinanciranje programov oziroma projek-
Zasebni neprofitni in nevladni sektor predsta- tov z namenskimi proračunskimi postavkami za
vlja, po mnenju mnogih avtorjev, pomemben in- posamezna področja. Občine namenjajo nevla-
strument demokratizacije in pluralizacije odno- dnim organizacijam 2,5–4-odstotni delež prora-
sov, razširitve individualnih možnosti in svobo- čuna. Med vsemi ima le Občina Piran sklenjen
dne izbire posameznikov ter povečanja aktivne sporazum o sodelovanju med občino in nevla-
participacije v moderni družbi (Črnak-Meglič in dnimi organizacijami. Razen Mestne občine Ko-
Vojnovič 1997, 153). Po Putnamu (1993) nvo pred- per vse občine omogočajo brezplačen najem pro-
stavljajo enega ključnih indikatorjev zalog so- storov. Poleg tega vse občine razen Mestne ob-
cialnega kapitala, ki deluje kot generator druž- čine Koper omogočajo brezplačna oglaševalska
benega ter ekonomskega razvoja. Pomembno je mesta za oglaševanje nepridobitnih dejavnosti.
poudariti, da imajo nvo zelo pomembno vlogo Občine Divača, Komen, Hrpelje-Kozina in Sežana
v okviru vedno bolj uveljavljajoče se paradigme omogočajo delno večletno financiranje progra-
(neo)endogenega razvoja podeželja, na kateri te- mov nevladnih organizacij. Nevladne organiza-
meljijo novejše razvojne politike podeželja (Po- cije ugotavljajo, da so med drugim nepogrešljive
točnik Slavič 2008). Tudi v obalno-kraški regiji zaradi velikega posluha za ranljivejše in šibkejše
nvo predstavljajo enega izmed pomembnih de- v družbi, posluha za socialno ogrožene skupine,
ležnikov pri njenem razvoju. širokega področja delovanja, zagotavljanja razno-
likosti storitev, usmerjenosti v uporabnike. Na
Stanje in izzivi nevladnih organizacij drugi strani pa se soočajo z odvisnostjo od pri-
v obalno-kraški regiji dobivanja sredstev in financiranja, s pomanjka-
Obalno-kraško statistično regijo sestavljajo ob- njem prostorov in opreme za delovanje, samoza-
čine Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Ko- dostnostjo in z nepoznavanjem prednosti pove-
men, Koper, Piran in Sežana. Število prebival- zovanja ter s preobremenjenostjo z birokracijo.
cev regije znaša 113.961, kar predstavlja 5 vseh Da bi to stanje izboljšali, so si nevladne organiza-
prebivalcev Republike Slovenije (Statistični urad cije v regiji v tej strategiji zadale dva strateška
Republike Slovenije 2018). Po zadnjih podatkih cilja, in sicer povečanje zaposljivosti in finanč-
(glej https://www.ajpes.si) skupno v Sloveniji de- nih prihodkov nevladnega sektorja v regiji do
luje 27.868 nevladnih organizacij, medtem ko v leta 2019. Da bi to dosegle, so si zastavile stra-
obalno-kraški regiji deluje okrog 1.600 nevladnih teške izzive na področju krepitve zagovorništva
organizacij, kar prestavlja okrog 6 vseh nevla- in civilnega dialoga, krepitve izvajanja storitev in
dnih organizacij v Sloveniji. Te organizacije imajo sodelovanja.
le 260 zaposlenih, kar predstavlja 0,5 delovno
aktivnega prebivalstva v regiji in okrog 30 mili- Da bi nvo lažje dosegle prej omenjena strate-
jonov evrov prihodkov. Večinoma gre za manjše ška cilja, so si prizadevale za umestitev svojih vse-
nvo, ki delujejo v (zelo) »omejenem« obsegu ali bin v Regionalni razvojni program (rrp) in s tem
pa so celo neaktivne. Tako 15 vseh društev v letu jasno pokazati na pomembnost nevladnega sek-
2020 ni ustvarilo nobenih prihodkov, tretjina pa torja ter posledično umestitve sektorja v razvoj
se uvršča v razred z ustvarjenimi letnimi prihodki regije, kjer naj nimata mesta le gospodarstvo in
do 5.000 eur. javni sektor, ampak tudi nevladni sektor.
Prvi sistematični poskusi razvoja nevladnega Vključevanje nevladnih organizacij
sektorja v obalno-kraški regiji segajo v leto 2009 z v razvoj regije
vzpostavitvijo Regijskega stičišča za nevladne or- Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega ra-
ganizacije ter leto 2012, ko je bila ustanovljena zvoja (zsrr-2) (2011), ki je predpogoj za pripravo
Mreža nevladnih organizacij obalno-kraške re- rrp v Sloveniji in razvoj regij, nvo umešča kot
gije. To sta prostovoljni in neformalni združenji enega izmed deležnikov razvoja regije. Tako za-
s ciljem oblikovanja in zagovarjanja interesov ne- kon nalaga občinam, združenjem gospodarskih
48 management 16 (2021) številka 2
