Page 5 - Management 16.2
P. 5
an Mevlja in Dane Podmenik | Vloga nevladnih organizacij pri regionalnem razvoju Slovenije
dejavnosti, samoupravnim narodnim skupnostim pitvi podpornega okolja za razvoj nevladnih
ter nevladnim organizacijam, da se pri uresni- organizacij in socialnega podjetništva,
čevanju svojih razvojnih interesov povezujejo in
skupaj sprejemajo odločitve v skladu z načelom • center za trajnostno soupravljanje in razvoj
trajnostnega ter regionalnega razvoja. Regional- podeželja, katerega namen je spodbujanje
no sodelovanje vključuje razvojne mreže lokal- ekološkega kmetijstva, ekoturizma in soci-
nih in regionalnih javnih, zasebnih in neprofitnih alnega podjetništva, ustvarjanje »zelenih«
organizacij, ki se želijo ukvarjati z višjimi ravn- delovnih mest in produktov, povezovanje
mi upravljanja ter osredinjati svoja ekonomska akterjev podeželja ter skrb za varovanje na-
razvojna prizadevanja v korist regije kot celote ravne in kulturne dediščine, in
(McCarthy 2003, 140).
• regionalni karierni center, ki bo zagotavljal
Nevladne organizacije v družbi opravljajo vsaj boljše pogoje za usposabljanja, iskanje zapo-
tri pomembne funkcije: politično – pomenijo ob- slitvenih možnosti in posledično nove zapo-
liko participacije državljanov pri upravljanju dr- slitve mladih.
žave in družbe; ekonomsko – pomenijo način za
aktiviranje dodatnih virov v materialni (donacije V času priprave rrp so predstavniki nvo ak-
v denarju) ali nematerialni obliki (vložek prosto- tivno sodelovali na srečanjih tematskih odborov,
voljcev, donacije v naravi); socialno – zagotavljajo kjer so skupaj s predstavniki gospodarstva in lo-
dopolnilne ali alternativne načine zadovoljeva- kalnih skupnosti analizirali stanje ter potrebe v
nja potreb uporabnikov (Črnak-Meglič in Rakar regiji in oblikovali razvojne prioritete, ki so bile
2009, 2). Prav tako nevladne organizacije v druž- umeščene v rrp. Ker so si nvo želele iskati reši-
beni sistem prinašajo vrednote solidarnosti, ki jih tve za celotno regijo, so si zato prizadevale za is-
druga dva sektorja, to sta javni in gospodarski, ne kanje takšnih skupnih prioritetnih projektov re-
predstavljata. Država namreč deluje na podlagi gije, ki bi resnično odgovarjali na njene potrebe.
instrumenta moči, gospodarski oziroma profitni Prav tako so si nvo želele partnerskega sodelo-
sektor pa na podlagi denarja (Kolarič 1997, 17). vanja pri črpanju sredstev za razvoj regije.
Prav zaradi vsega opisanega je pomembno, da Socialno podjetništvo: izziv za krepitev
imajo tudi nevladne organizacije v družbi svoj nevladnega sektorja in trajnostni razvoj
glas. Po zakonu ima nevladni sektor svoje pred- (podeželja) regije
stavnike v najpomembnejšemu regionalnemu or- V okviru doseganja ciljev trajnostnega razvoja re-
ganu, tj. v Razvojnem svetu regije, ki vodi in gij in podeželja lahko pomembno vlogo odigra
usmerja pripravo ter potrjuje rrp. Poleg tega so- socialno podjetništvo, ki temelji na aktivaciji in
deluje z regijami drugih držav, sklepa dogovore za rabi lokalnih virov ter potencialov. Pri tem gre za
razvoj regije, sodeluje v teritorialnem razvojnem povezovanje tradicionalnih dejavnosti in znanj
dialogu in spremlja izvajanje rrp. (npr. kmetijstvo, obrt, kulinarika) in »modernej-
ših« storitev podeželja (npr. podjetništvo, turi-
Z namenov krepitve razvojnega sodelovanja zem, oskrba starejših, varstvo okolja) (Podmenik
med nvo in njihovega aktivnega vključevanja idr. 2013, 4).
v pripravo nastajajočega rrp je bila v letu 2012
oblikovana Mreža nvo obalno-kraške regije. Prvi Pregled evidence socialnih podjetij (Ministr-
izziv mreže je predstavljala zasnova skupnih ra- stvo za gospodarski razvoj in tehnologijo 2021)
zvojnih projektov za umestitev v rrp. Rezultat pokaže, da so v Sloveniji prav nvo nosilke ra-
je bil pozitiven, saj je bilo pripravljenih več pre- zvoja socialnega podjetništva, saj od skupno 274
dlogov kakovostnih projektov, ki odgovarjajo na socialnih podjetij kar 167 predstavljajo nvo. To
potrebe regije. Med te sodijo: pomeni, da socialno podjetništvo prinaša mnoge
potenciale za krepitev in razvoj sektorja nvo.
• vzpostavitev sheme globalnih nepovratnih
sredstev za sofinanciranje manjših projek- V okviru programa Leader, sofinanciranega iz
tov z namenom skupnega reševanja lokalnih Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeže-
težav, lja, so Središče Rotunda, Zavod Eko-Humanitatis
in Združenje ekoloških kmetov izvajali projekt
• družbeni center, ki bo deloval na področjih »Socialno podjetništvo – nove priložnosti zapo-
mladine, kulture in ostalih družbenih dejav- slovanja in trajnostni razvoj podeželja Istre«. Pro-
nosti, jekt je predstavljal prve korake v smeri promo-
cije in spodbujanja razvoja socialnega podjetni-
• center za razvoj nevladnih organizacij in so- štva na območju slovenske Istre oziroma obalno-
cialnega podjetništva, ki bo namenjen kre-
management 16 (2021) številka 2 49
dejavnosti, samoupravnim narodnim skupnostim pitvi podpornega okolja za razvoj nevladnih
ter nevladnim organizacijam, da se pri uresni- organizacij in socialnega podjetništva,
čevanju svojih razvojnih interesov povezujejo in
skupaj sprejemajo odločitve v skladu z načelom • center za trajnostno soupravljanje in razvoj
trajnostnega ter regionalnega razvoja. Regional- podeželja, katerega namen je spodbujanje
no sodelovanje vključuje razvojne mreže lokal- ekološkega kmetijstva, ekoturizma in soci-
nih in regionalnih javnih, zasebnih in neprofitnih alnega podjetništva, ustvarjanje »zelenih«
organizacij, ki se želijo ukvarjati z višjimi ravn- delovnih mest in produktov, povezovanje
mi upravljanja ter osredinjati svoja ekonomska akterjev podeželja ter skrb za varovanje na-
razvojna prizadevanja v korist regije kot celote ravne in kulturne dediščine, in
(McCarthy 2003, 140).
• regionalni karierni center, ki bo zagotavljal
Nevladne organizacije v družbi opravljajo vsaj boljše pogoje za usposabljanja, iskanje zapo-
tri pomembne funkcije: politično – pomenijo ob- slitvenih možnosti in posledično nove zapo-
liko participacije državljanov pri upravljanju dr- slitve mladih.
žave in družbe; ekonomsko – pomenijo način za
aktiviranje dodatnih virov v materialni (donacije V času priprave rrp so predstavniki nvo ak-
v denarju) ali nematerialni obliki (vložek prosto- tivno sodelovali na srečanjih tematskih odborov,
voljcev, donacije v naravi); socialno – zagotavljajo kjer so skupaj s predstavniki gospodarstva in lo-
dopolnilne ali alternativne načine zadovoljeva- kalnih skupnosti analizirali stanje ter potrebe v
nja potreb uporabnikov (Črnak-Meglič in Rakar regiji in oblikovali razvojne prioritete, ki so bile
2009, 2). Prav tako nevladne organizacije v druž- umeščene v rrp. Ker so si nvo želele iskati reši-
beni sistem prinašajo vrednote solidarnosti, ki jih tve za celotno regijo, so si zato prizadevale za is-
druga dva sektorja, to sta javni in gospodarski, ne kanje takšnih skupnih prioritetnih projektov re-
predstavljata. Država namreč deluje na podlagi gije, ki bi resnično odgovarjali na njene potrebe.
instrumenta moči, gospodarski oziroma profitni Prav tako so si nvo želele partnerskega sodelo-
sektor pa na podlagi denarja (Kolarič 1997, 17). vanja pri črpanju sredstev za razvoj regije.
Prav zaradi vsega opisanega je pomembno, da Socialno podjetništvo: izziv za krepitev
imajo tudi nevladne organizacije v družbi svoj nevladnega sektorja in trajnostni razvoj
glas. Po zakonu ima nevladni sektor svoje pred- (podeželja) regije
stavnike v najpomembnejšemu regionalnemu or- V okviru doseganja ciljev trajnostnega razvoja re-
ganu, tj. v Razvojnem svetu regije, ki vodi in gij in podeželja lahko pomembno vlogo odigra
usmerja pripravo ter potrjuje rrp. Poleg tega so- socialno podjetništvo, ki temelji na aktivaciji in
deluje z regijami drugih držav, sklepa dogovore za rabi lokalnih virov ter potencialov. Pri tem gre za
razvoj regije, sodeluje v teritorialnem razvojnem povezovanje tradicionalnih dejavnosti in znanj
dialogu in spremlja izvajanje rrp. (npr. kmetijstvo, obrt, kulinarika) in »modernej-
ših« storitev podeželja (npr. podjetništvo, turi-
Z namenov krepitve razvojnega sodelovanja zem, oskrba starejših, varstvo okolja) (Podmenik
med nvo in njihovega aktivnega vključevanja idr. 2013, 4).
v pripravo nastajajočega rrp je bila v letu 2012
oblikovana Mreža nvo obalno-kraške regije. Prvi Pregled evidence socialnih podjetij (Ministr-
izziv mreže je predstavljala zasnova skupnih ra- stvo za gospodarski razvoj in tehnologijo 2021)
zvojnih projektov za umestitev v rrp. Rezultat pokaže, da so v Sloveniji prav nvo nosilke ra-
je bil pozitiven, saj je bilo pripravljenih več pre- zvoja socialnega podjetništva, saj od skupno 274
dlogov kakovostnih projektov, ki odgovarjajo na socialnih podjetij kar 167 predstavljajo nvo. To
potrebe regije. Med te sodijo: pomeni, da socialno podjetništvo prinaša mnoge
potenciale za krepitev in razvoj sektorja nvo.
• vzpostavitev sheme globalnih nepovratnih
sredstev za sofinanciranje manjših projek- V okviru programa Leader, sofinanciranega iz
tov z namenom skupnega reševanja lokalnih Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeže-
težav, lja, so Središče Rotunda, Zavod Eko-Humanitatis
in Združenje ekoloških kmetov izvajali projekt
• družbeni center, ki bo deloval na področjih »Socialno podjetništvo – nove priložnosti zapo-
mladine, kulture in ostalih družbenih dejav- slovanja in trajnostni razvoj podeželja Istre«. Pro-
nosti, jekt je predstavljal prve korake v smeri promo-
cije in spodbujanja razvoja socialnega podjetni-
• center za razvoj nevladnih organizacij in so- štva na območju slovenske Istre oziroma obalno-
cialnega podjetništva, ki bo namenjen kre-
management 16 (2021) številka 2 49
