Page 6 - Management 16.2
P. 6
an Mevlja in Dane Podmenik | Vloga nevladnih organizacij pri regionalnem razvoju Slovenije
kraške regije. Veliko zanimanje lokalnega prebi- Ena od ključnih ugotovitev raziskave je, da
valstva za projektne aktivnosti dokazuje, da v so- ima podeželje mnoge (neizkoriščene) priložno-
cialnem podjetništvu mnogi vidijo nove priložno- sti za razvoj dejavnosti oziroma storitev social-
sti. V okviru projekta je bila izvedena tudi Analiza nega podjetništva, med katerimi najbolj izstopata
potencialov z akcijskim načrtom in ukrepi razvoja ekološka pridelava in predelava. Poleg ekološkega
socialnega podjetništva na podeželju Slovenske kmetijstva so potenciali še v turizmu, trgovini
Istre (las Istra) (Podmenik idr. 2013). Ta je bila z lokalnimi ekološkimi živili, socialnem ter dru-
usmerjena v preučevanje in opredelitev odnosa žinskem varstvu in varovanju ter urejanju okolja
in vloge lokalnih skupnosti, podpornih organi- (Podmenik idr. 2013, 49).
zacij in nevladnih organizacij pri razvoju social-
nega podjetništva, potencialov socialnega pod- Sklep
jetništva, ključnih razvojnih ciljev ter aktivnosti Podatki kažejo, da je nvo sektor v regiji, z vi-
oziroma ukrepov za spodbujanje razvoja social- dika zalog človeškega, socialnega in finančnega
nega podjetništva na območju slovenske Istre. kapitala, podhranjen in se srečuje z mnogimi iz-
zivi. Prav tako je glas nvo premalo upoštevan
Rezultati analize so pokazali, da je pri razvoju pri pripravi lokalnih oziroma regionalnih politik
socialnega podjetništva na lokalni oziroma regio- in ukrepov. Občine v mnogih primerih nimajo po-
nalni ravni zelo pomembna vloga občin, ki pa bi sluha za (razvojne) predloge nvo in jih ne obrav-
morala biti aktivnejša (Podmenik idr. 2013, 42). navajo kot pomembnega deležnika razvoja lo-
Obstoječe podporne organizacije se aktivneje ne kalne skupnosti. Tukaj je potreben tudi kritičen
ukvarjajo s socialnim podjetništvom in to podro- pogled na nvo, saj (do sedaj) ni prihajalo do po-
čje tudi razmeroma slabo poznajo, kar je predpo- trebnega medsebojnega aktivnega povezovanja,
goj za delovanje podpornega okolja za socialno kar bi pripomoglo k njihovemu večjemu vplivu.
podjetništvo. Tukaj izstopa socialno podjetje Sre-
dišče Rotunda, Koper, so. p., ki ga lahko označimo Z vidika izpostavljenih problematik korak na-
kot najaktivnejšega deležnika pri spodbujanju so- prej predstavlja možnost aktivnega vključevanja
cialnega podjetništva v regiji. Nasprotno pa so ne- nvo v procese sooblikovanja regionalnega ra-
katere organizacije izrazito pasivne, čeprav imajo zvoja oziroma rrp, ki ga omogoča nova zako-
možnosti oziroma vzvode za aktivnejše udejstvo- nodaja. Le to lahko izdatno pripomore k krepi-
vanje (Podmenik idr. 2013, 45). tvi sektorja nvo in doseganju dveh ključnih ci-
ljev, opredeljenih v Strategiji razvoja nevladnega
Če se osredotočimo na odnos nevladnih or- sektorja v obalno-kraški regiji – dvigu zaposleno-
ganizacij do socialnega podjetništva, je analiza sti in finančnih virov v nvo. Zato je znotraj nvo
pokazala, da so njihovi predstavniki v glavnem prišlo do intenzivnega mreženja in priprave sku-
seznanjeni s konceptom socialnega podjetništva, pnih predlogov razvojnih projektov za umestitev
nekoliko manj pa poznajo zakonodajo na tem po- v rrp.
dročju. Pri nadaljnjem razvoju socialnega pod-
jetništva v regiji se jim zdi ključna vloga lokal- Prav pomanjkljivo aktivno sodelovanje med
nih skupnosti ter nevladnega sektorja. Večina regionalnimi oziroma lokalnimi deležniki (ob-
meni, da bi bila pri spodbujanju socialnega pod- čine, razvojne agencije, javni zavodi, nvo, uni-
jetništva potrebna aktivnejša vloga oziroma pod- verza, podporne organizacije ter ekonomski sek-
pora s strani občin. Velika večina nevladnih or- tor) lahko označimo kot enega glavnih zavirajo-
ganizacij vidi potrebo po vzpostaviti celovitega čih dejavnikov trajnostnega razvoja regije in po-
podpornega okolja. Kot najpotrebnejše aktivno- deželja. Zato lahko ugotovitvam, da je za Slove-
sti tovrstnega »inkubatorja za socialno podjetni- nijo značilen pomanjkljiv socialni kapital v obliki
štvo« lahko izpostavimo: strokovno pomoč ozi- zaupanja in kooperacije, kar negativno vpliva na
roma podporo na področju trženja, finančnih vi- nastajanje t. i. projektnih tipov organiziranja, ki
rov (posojila, nepovratna sredstva ipd.) in mreže- so (pred)pogoj za uspešno razvojno (so)delovanje
nja oziroma iskanja partnerjev. Zelo pozitivno je (Adam in Rončević 2004), na primeru obalno-
dejstvo, da polovica vprašanih nevladnih organi- kraške regije pritrdimo. V tem kontekstu bi po na-
zacij namerava v bližnji prihodnosti (obdobje do šem mnenju tudi (preveč samozadostne) občine
treh let) delovati na področju socialnega podje- morale prevzeti aktivnejšo razvojno-povezovalno
tništva, kar pomeni, da lahko pričakujemo razvoj vlogo, saj bi se tako po Adamu idr. (2010) možno-
novih projektov in storitev socialnega podjetni- sti za (inovativni) preboj povečale.
štva ter posledično krepitev sektorja nvo (Pod-
menik idr. 2013, 39). Dosedanje vključevanje in vpliv nvo na pri-
pravo rrp lahko ocenimo kot pozitivna. Predlog
50 management 16 (2021) številka 2
kraške regije. Veliko zanimanje lokalnega prebi- Ena od ključnih ugotovitev raziskave je, da
valstva za projektne aktivnosti dokazuje, da v so- ima podeželje mnoge (neizkoriščene) priložno-
cialnem podjetništvu mnogi vidijo nove priložno- sti za razvoj dejavnosti oziroma storitev social-
sti. V okviru projekta je bila izvedena tudi Analiza nega podjetništva, med katerimi najbolj izstopata
potencialov z akcijskim načrtom in ukrepi razvoja ekološka pridelava in predelava. Poleg ekološkega
socialnega podjetništva na podeželju Slovenske kmetijstva so potenciali še v turizmu, trgovini
Istre (las Istra) (Podmenik idr. 2013). Ta je bila z lokalnimi ekološkimi živili, socialnem ter dru-
usmerjena v preučevanje in opredelitev odnosa žinskem varstvu in varovanju ter urejanju okolja
in vloge lokalnih skupnosti, podpornih organi- (Podmenik idr. 2013, 49).
zacij in nevladnih organizacij pri razvoju social-
nega podjetništva, potencialov socialnega pod- Sklep
jetništva, ključnih razvojnih ciljev ter aktivnosti Podatki kažejo, da je nvo sektor v regiji, z vi-
oziroma ukrepov za spodbujanje razvoja social- dika zalog človeškega, socialnega in finančnega
nega podjetništva na območju slovenske Istre. kapitala, podhranjen in se srečuje z mnogimi iz-
zivi. Prav tako je glas nvo premalo upoštevan
Rezultati analize so pokazali, da je pri razvoju pri pripravi lokalnih oziroma regionalnih politik
socialnega podjetništva na lokalni oziroma regio- in ukrepov. Občine v mnogih primerih nimajo po-
nalni ravni zelo pomembna vloga občin, ki pa bi sluha za (razvojne) predloge nvo in jih ne obrav-
morala biti aktivnejša (Podmenik idr. 2013, 42). navajo kot pomembnega deležnika razvoja lo-
Obstoječe podporne organizacije se aktivneje ne kalne skupnosti. Tukaj je potreben tudi kritičen
ukvarjajo s socialnim podjetništvom in to podro- pogled na nvo, saj (do sedaj) ni prihajalo do po-
čje tudi razmeroma slabo poznajo, kar je predpo- trebnega medsebojnega aktivnega povezovanja,
goj za delovanje podpornega okolja za socialno kar bi pripomoglo k njihovemu večjemu vplivu.
podjetništvo. Tukaj izstopa socialno podjetje Sre-
dišče Rotunda, Koper, so. p., ki ga lahko označimo Z vidika izpostavljenih problematik korak na-
kot najaktivnejšega deležnika pri spodbujanju so- prej predstavlja možnost aktivnega vključevanja
cialnega podjetništva v regiji. Nasprotno pa so ne- nvo v procese sooblikovanja regionalnega ra-
katere organizacije izrazito pasivne, čeprav imajo zvoja oziroma rrp, ki ga omogoča nova zako-
možnosti oziroma vzvode za aktivnejše udejstvo- nodaja. Le to lahko izdatno pripomore k krepi-
vanje (Podmenik idr. 2013, 45). tvi sektorja nvo in doseganju dveh ključnih ci-
ljev, opredeljenih v Strategiji razvoja nevladnega
Če se osredotočimo na odnos nevladnih or- sektorja v obalno-kraški regiji – dvigu zaposleno-
ganizacij do socialnega podjetništva, je analiza sti in finančnih virov v nvo. Zato je znotraj nvo
pokazala, da so njihovi predstavniki v glavnem prišlo do intenzivnega mreženja in priprave sku-
seznanjeni s konceptom socialnega podjetništva, pnih predlogov razvojnih projektov za umestitev
nekoliko manj pa poznajo zakonodajo na tem po- v rrp.
dročju. Pri nadaljnjem razvoju socialnega pod-
jetništva v regiji se jim zdi ključna vloga lokal- Prav pomanjkljivo aktivno sodelovanje med
nih skupnosti ter nevladnega sektorja. Večina regionalnimi oziroma lokalnimi deležniki (ob-
meni, da bi bila pri spodbujanju socialnega pod- čine, razvojne agencije, javni zavodi, nvo, uni-
jetništva potrebna aktivnejša vloga oziroma pod- verza, podporne organizacije ter ekonomski sek-
pora s strani občin. Velika večina nevladnih or- tor) lahko označimo kot enega glavnih zavirajo-
ganizacij vidi potrebo po vzpostaviti celovitega čih dejavnikov trajnostnega razvoja regije in po-
podpornega okolja. Kot najpotrebnejše aktivno- deželja. Zato lahko ugotovitvam, da je za Slove-
sti tovrstnega »inkubatorja za socialno podjetni- nijo značilen pomanjkljiv socialni kapital v obliki
štvo« lahko izpostavimo: strokovno pomoč ozi- zaupanja in kooperacije, kar negativno vpliva na
roma podporo na področju trženja, finančnih vi- nastajanje t. i. projektnih tipov organiziranja, ki
rov (posojila, nepovratna sredstva ipd.) in mreže- so (pred)pogoj za uspešno razvojno (so)delovanje
nja oziroma iskanja partnerjev. Zelo pozitivno je (Adam in Rončević 2004), na primeru obalno-
dejstvo, da polovica vprašanih nevladnih organi- kraške regije pritrdimo. V tem kontekstu bi po na-
zacij namerava v bližnji prihodnosti (obdobje do šem mnenju tudi (preveč samozadostne) občine
treh let) delovati na področju socialnega podje- morale prevzeti aktivnejšo razvojno-povezovalno
tništva, kar pomeni, da lahko pričakujemo razvoj vlogo, saj bi se tako po Adamu idr. (2010) možno-
novih projektov in storitev socialnega podjetni- sti za (inovativni) preboj povečale.
štva ter posledično krepitev sektorja nvo (Pod-
menik idr. 2013, 39). Dosedanje vključevanje in vpliv nvo na pri-
pravo rrp lahko ocenimo kot pozitivna. Predlog
50 management 16 (2021) številka 2
