Page 36 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 3(1) (2015). Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press.
P. 36
dia universitatis her editati, letnik 3 (2015), številk a 1 36ske zakonodaje, kar je predstavljeno v programuVodila, ki so pogojevala pobudo in vpis v
varstva in razvoja zavoda (Uradni list RS, št. prestižne designacije, so kot prvo izpostavljale
hereditati11/14). zaščito edinstvenega podzemnega sveta, skrb za
ohranjanje kakovosti vode v reki Reki na površ-
Težnja po posebnem zavarovanju lokacije ju in v njenem podzemnem toku, priložnost za
pod okriljem konvencije o svetovno pomembnih aktivno vključevanje ljudi in lokalnih skupnos-
mokriščih, je nastala ob naraščajoči potrebi po ti v delo in razvoj lokacije in tudi širšega obmo-
izpostavitvi pomena podzemnih voda in je imela čja. Zgolj turistična dejavnost, oziroma poveča-
kot prednostno nalogo zaščito podzemnega toka na prepoznavnost lokacije zaradi mednarodnih
reke in vsled temu izpostavljanja pomena kako- designacij, ni bila nikoli izpostavljena kot prio-
vosti vode za celoten kraški podzemni bazen. ritetna naloga ali razlog za obstoj zavarovanega
Leta 1999 je podzemni tok reke Reke bil uvrščen območja parka. Predstavitev vzpodbud lokal-
na seznam mokrišč svetovnega pomena konven- nim skupnostim, je temeljila na oživitvi kultur-
cije Ramsar, kot eno prvih podzemnih mokrišč ne dediščine in varstva narave, na izobraževanju
na svetu. Poleg vzpostavitve novih obveznosti je in kakovostnem razvoju vzporedno z omejitva-
bil izziv predstavitve konvencije in nove termi- mi, ki jih varstvo narekuje. Kot posledica večje
nologije usmerjen v raziskovalno in izobraževal- prepoznavnosti lokacije, je turistična dejavnost
no dejavnost parka. obravnavana z načrtovanim spremljanja stanja,
zagotavljanja varnega obiska s pozitivnimi vti-
Povezave naravnih vrednot in kulturne de- si in izkušnjami, ter preprečevanjem prevelike
diščine so za upravljalca od nekdaj predstavljale obremenitve zaradi obiskovalcev in je usmerjena
celoto v povezavi z ljudmi, ki na območju par- v območja tudi izven meja parka. Konvencija o
ka živijo in delajo. V ožjem zavarovanem obmo- varovanju svetovne naravne in kulturne dedišči-
čju Škocjanskih jam, ki pokriva območje 401 ha ne, v svojih določilih narekuje lokacijam svetov-
in ja v celoti v občini Divača, se nahajajo tri vasi: ne dediščine, da omogočijo dostop, informacije
Škocjan, Betanjo in Matavun. Vplivno območje in znanje o dediščini vsem ljudem. Tako uprav-
parka, ki pokriva Reko in porečje Reke, s povr- ljalec lokacij svetovne dediščine varuje in ohra-
šino 45 000 ha, vključuje naselja združena v štiri nja svetovno dediščino hkrati z razvojem izobra-
občine Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna in Hrpe- ževanja in ozaveščanja javnosti.
lje - Kozina.
Zmotno je torej predvidevati, da bo samo
V želji po kakovostnem varstvu in razvo- designacija z znamko sama po sebi vir ekonom-
ju parka, kot tudi po vzajemnih dejavnostih, ki skega dobička. Lahko bi rekli, da je šele posle-
vključujejo varstvo naravne in kulturne dedišči- dica lastnega delovanja in vlaganja v infrastruk-
ne s ciljem dviga kakovosti bivanja in življenja lju- turo, v programe interpretacije, izobraževanja
di, se je PŠJ vključil v UNESCO program MAB in ozaveščanja javnosti ter v monitoring narav-
– Človek in biosfera. Temeljni cilji tega progra- ne in kulturne dediščine na lokaciji, spremlja-
ma so varstvo biotske pestrosti, genskega in vr- nje vpliva obiskovalcev in stalnega načrtova-
stnega bogastva, raziskovanje naravne, kulturne nja organizacije obiska, tisto, kar nas odlikuje
dediščine ter doprinos k vedenju svetovne javno- in potrjuje, da smo del svetovne mreže tovr-
sti, spodbujanje trajnostnega razvoja s sonaravno stnih designacij. Tako ne promoviramo le svo-
rabo naravnih virov. Tako se je ožjemu zavarova- jih danosti, pač tudi program in druge lokacije
nemu in vplivnemu območju pridružilo še tran- po svetu, kar pomeni, da poskušamo obogati-
zicijsko območje, ki pokriva celotno ozemlje ob- ti znanje in ozavestiti ljudi ter jih peljati k spre-
čine Divača. S tem razširjenim območjem so se membam ravnanja in višji ozaveščenosti tudi v
Škocjanske jame, kot UNESCO Biosferno ob- domačem okolju.
močje Kras, leta 2004 uvrstile v svetovno mrežo
UNESCO biosfernih območij.
varstva in razvoja zavoda (Uradni list RS, št. prestižne designacije, so kot prvo izpostavljale
hereditati11/14). zaščito edinstvenega podzemnega sveta, skrb za
ohranjanje kakovosti vode v reki Reki na površ-
Težnja po posebnem zavarovanju lokacije ju in v njenem podzemnem toku, priložnost za
pod okriljem konvencije o svetovno pomembnih aktivno vključevanje ljudi in lokalnih skupnos-
mokriščih, je nastala ob naraščajoči potrebi po ti v delo in razvoj lokacije in tudi širšega obmo-
izpostavitvi pomena podzemnih voda in je imela čja. Zgolj turistična dejavnost, oziroma poveča-
kot prednostno nalogo zaščito podzemnega toka na prepoznavnost lokacije zaradi mednarodnih
reke in vsled temu izpostavljanja pomena kako- designacij, ni bila nikoli izpostavljena kot prio-
vosti vode za celoten kraški podzemni bazen. ritetna naloga ali razlog za obstoj zavarovanega
Leta 1999 je podzemni tok reke Reke bil uvrščen območja parka. Predstavitev vzpodbud lokal-
na seznam mokrišč svetovnega pomena konven- nim skupnostim, je temeljila na oživitvi kultur-
cije Ramsar, kot eno prvih podzemnih mokrišč ne dediščine in varstva narave, na izobraževanju
na svetu. Poleg vzpostavitve novih obveznosti je in kakovostnem razvoju vzporedno z omejitva-
bil izziv predstavitve konvencije in nove termi- mi, ki jih varstvo narekuje. Kot posledica večje
nologije usmerjen v raziskovalno in izobraževal- prepoznavnosti lokacije, je turistična dejavnost
no dejavnost parka. obravnavana z načrtovanim spremljanja stanja,
zagotavljanja varnega obiska s pozitivnimi vti-
Povezave naravnih vrednot in kulturne de- si in izkušnjami, ter preprečevanjem prevelike
diščine so za upravljalca od nekdaj predstavljale obremenitve zaradi obiskovalcev in je usmerjena
celoto v povezavi z ljudmi, ki na območju par- v območja tudi izven meja parka. Konvencija o
ka živijo in delajo. V ožjem zavarovanem obmo- varovanju svetovne naravne in kulturne dedišči-
čju Škocjanskih jam, ki pokriva območje 401 ha ne, v svojih določilih narekuje lokacijam svetov-
in ja v celoti v občini Divača, se nahajajo tri vasi: ne dediščine, da omogočijo dostop, informacije
Škocjan, Betanjo in Matavun. Vplivno območje in znanje o dediščini vsem ljudem. Tako uprav-
parka, ki pokriva Reko in porečje Reke, s povr- ljalec lokacij svetovne dediščine varuje in ohra-
šino 45 000 ha, vključuje naselja združena v štiri nja svetovno dediščino hkrati z razvojem izobra-
občine Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna in Hrpe- ževanja in ozaveščanja javnosti.
lje - Kozina.
Zmotno je torej predvidevati, da bo samo
V želji po kakovostnem varstvu in razvo- designacija z znamko sama po sebi vir ekonom-
ju parka, kot tudi po vzajemnih dejavnostih, ki skega dobička. Lahko bi rekli, da je šele posle-
vključujejo varstvo naravne in kulturne dedišči- dica lastnega delovanja in vlaganja v infrastruk-
ne s ciljem dviga kakovosti bivanja in življenja lju- turo, v programe interpretacije, izobraževanja
di, se je PŠJ vključil v UNESCO program MAB in ozaveščanja javnosti ter v monitoring narav-
– Človek in biosfera. Temeljni cilji tega progra- ne in kulturne dediščine na lokaciji, spremlja-
ma so varstvo biotske pestrosti, genskega in vr- nje vpliva obiskovalcev in stalnega načrtova-
stnega bogastva, raziskovanje naravne, kulturne nja organizacije obiska, tisto, kar nas odlikuje
dediščine ter doprinos k vedenju svetovne javno- in potrjuje, da smo del svetovne mreže tovr-
sti, spodbujanje trajnostnega razvoja s sonaravno stnih designacij. Tako ne promoviramo le svo-
rabo naravnih virov. Tako se je ožjemu zavarova- jih danosti, pač tudi program in druge lokacije
nemu in vplivnemu območju pridružilo še tran- po svetu, kar pomeni, da poskušamo obogati-
zicijsko območje, ki pokriva celotno ozemlje ob- ti znanje in ozavestiti ljudi ter jih peljati k spre-
čine Divača. S tem razširjenim območjem so se membam ravnanja in višji ozaveščenosti tudi v
Škocjanske jame, kot UNESCO Biosferno ob- domačem okolju.
močje Kras, leta 2004 uvrstile v svetovno mrežo
UNESCO biosfernih območij.
