Page 31 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 3(1) (2015). Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press.
P. 31
ia universitatisneko tržno znamko, izražene v objektivno mer- resiranih novinarjev in novinark, ki pokri-
2 | s. bašić hrvatin – prostor i pr eteklosti v zgodbah sedanjosti 31 ljivih kazalcih. Cilji morajo biti skladni z orga- vajo področja, povezana z našim projektom,
nizacijskimi cilji in s smotrom organizacije ter jim posredovati vse potrebne informacije,
upoštevati okoliščine in vire organizacije. Iz pro- tudi če niso namenjene objavi in znotraj in-
jektne dokumentacije je mogoče cilje določiti stitucije imeti govorca, ki lahko kadarkoli
samo posredno. Za potrebe te strategije smo kot posreduje informacije, vezane na dogodek.
cilj določili naslov projekta „Arheologija za vse“, Dolgoročni cilj mora biti širitev medijske
kot blagovno znamko (čeprav to ni, bi pa lahko pojavnosti, nikakor ne objava posameznih
postala) pa arheološki park Simonov zaliv. Kot prispevkov. Medijska pojavnost se gradi
objektivne in merljive kazalce učinkovitosti stra- postopoma, z izbranimi informacijami. Ti-
tegije bomo določili naslednje kriterije: dosega- skovne konference (razen ob začetku in za-
nje ciljnih skupin (v kolikšni meri se bodo aktiv- ključku projekta) NISO medijski dogodek.
no vključile v projekt) in prepoznavnost projekta Medijska pojavnost mora temeljiti na obja-
v lokalni javnosti. vljanju medijskih prispevkov v interpreta-
tivnih in ne informativnih žanrih. Vest in
Temeljni problem s katerim se soočamo je, poročilo mora nadomestiti komentar, ana-
da uporabljamo marketinške prijeme za komu- liza, kolumna ali pa poglobljen novinarski
niciranje nečesa, kar ni ne blagovna znamka, ne prispevek. Želimo pripovedovati zgodbo in
dogodek in ne konkreten (otipljiv) izdelek. Ker ne samo podajati dejstva. Namesto kdo, kje
gre za nepremično kulturno dediščino, moramo in kdaj?, je cilj naše komunikacije odgovoriti
potencialne obiskovalce pripeljati na sam kraj, na vprašanji: kako in zakaj? Pripovedovalec
kjer se nahaja ali pa moramo zgodbo o tem kul- te zgodbe pa je kulturni objekt. Preteklost
turnem artefaktu sporočiti ciljnim skupinam in (poskušamo jo narediti živo v sedanjosti) in
jih posledično zainteresirati za obisk. Prevajanje njene sedaj vidne artefakte želimo pretoči-
v zgodbo tega kulturnega artefakta je temeljna ti v pripoved. Pripovedovanje zgodbe pome-
naloga vseh, ki delajo na projektu. ni ustvarjanje domišljijskega sveta v katerem
bo obiskovalec „videl tisto, česar ni, kot da
Cilji, ki jih je potrebno doseči, so naslednji: bi dejansko bilo tam“.
– Prisotnost na socialnih omrežjih. Socialna
– povečati zavedanje vseh ciljnih skupin o na- omrežja ne uporabljamo samo za doseganje
menu in pomenu objekta. V ta namen mo- specifičnih ciljnih skupin ali pa za ustvarja-
ramo uporabiti izbrane komunikacijske ka- nje „skupnosti všečkov“ ampak za to, da bi
nale (vsako ciljno skupino nagovarjamo s svoje sporočilo posredovali brez klasične-
posebno oblikovanim sporočilom in po na- ga medijskega posrednika (tisk, radio, te-
tančno določenih komunikacijskih poteh, s levizija). Prisotnost na socialnih omrežjih
katerimi jih bomo učinkovito dosegli). Ne ni sama sebi namen. Je podporna komuni-
obstaja univerzalno sporočilo, ki bi nago- kacijska pot, po kateri se sporočila mrežijo
varjalo vse ciljne skupine in vseh ciljnih sku- naprej. Končni cilj tega mreženja je vzposta-
pin ni mogoče učinkovito doseči z enim sa- vitev skupine podpornikov, ki so pripravlje-
mim medijem. ni postati novi pripovedovalci in razširjeval-
ci zgodb.
– Širitev medijske pojavnosti. Komuniciramo – Umeščenost v lokalno okolje. Lokalno okolje
takrat, kadar imamo kaj povedati in svoje je za našo komunikacijsko strategijo ključ-
sporočilo posredujemo preko tistih medijev, nega pomena. Lokalno okolje je tisto, ki
ki bodo ustrezno dosegli naše ciljne skupi- zgodbo iz besed in slik spremeni v konkret-
ne. Bolje je komunicirati manj, izbrano, cilj- ni projekt. V lokalnem okolju nagovarjamo
no in z jasnim sporočilom kakor obravna-
vati medije kot oglasno desko za prenašanje
vsebinsko nezanimivih sporočil. V ta na-
men je potrebno vzpostaviti mrežo zainte-
2 | s. bašić hrvatin – prostor i pr eteklosti v zgodbah sedanjosti 31 ljivih kazalcih. Cilji morajo biti skladni z orga- vajo področja, povezana z našim projektom,
nizacijskimi cilji in s smotrom organizacije ter jim posredovati vse potrebne informacije,
upoštevati okoliščine in vire organizacije. Iz pro- tudi če niso namenjene objavi in znotraj in-
jektne dokumentacije je mogoče cilje določiti stitucije imeti govorca, ki lahko kadarkoli
samo posredno. Za potrebe te strategije smo kot posreduje informacije, vezane na dogodek.
cilj določili naslov projekta „Arheologija za vse“, Dolgoročni cilj mora biti širitev medijske
kot blagovno znamko (čeprav to ni, bi pa lahko pojavnosti, nikakor ne objava posameznih
postala) pa arheološki park Simonov zaliv. Kot prispevkov. Medijska pojavnost se gradi
objektivne in merljive kazalce učinkovitosti stra- postopoma, z izbranimi informacijami. Ti-
tegije bomo določili naslednje kriterije: dosega- skovne konference (razen ob začetku in za-
nje ciljnih skupin (v kolikšni meri se bodo aktiv- ključku projekta) NISO medijski dogodek.
no vključile v projekt) in prepoznavnost projekta Medijska pojavnost mora temeljiti na obja-
v lokalni javnosti. vljanju medijskih prispevkov v interpreta-
tivnih in ne informativnih žanrih. Vest in
Temeljni problem s katerim se soočamo je, poročilo mora nadomestiti komentar, ana-
da uporabljamo marketinške prijeme za komu- liza, kolumna ali pa poglobljen novinarski
niciranje nečesa, kar ni ne blagovna znamka, ne prispevek. Želimo pripovedovati zgodbo in
dogodek in ne konkreten (otipljiv) izdelek. Ker ne samo podajati dejstva. Namesto kdo, kje
gre za nepremično kulturno dediščino, moramo in kdaj?, je cilj naše komunikacije odgovoriti
potencialne obiskovalce pripeljati na sam kraj, na vprašanji: kako in zakaj? Pripovedovalec
kjer se nahaja ali pa moramo zgodbo o tem kul- te zgodbe pa je kulturni objekt. Preteklost
turnem artefaktu sporočiti ciljnim skupinam in (poskušamo jo narediti živo v sedanjosti) in
jih posledično zainteresirati za obisk. Prevajanje njene sedaj vidne artefakte želimo pretoči-
v zgodbo tega kulturnega artefakta je temeljna ti v pripoved. Pripovedovanje zgodbe pome-
naloga vseh, ki delajo na projektu. ni ustvarjanje domišljijskega sveta v katerem
bo obiskovalec „videl tisto, česar ni, kot da
Cilji, ki jih je potrebno doseči, so naslednji: bi dejansko bilo tam“.
– Prisotnost na socialnih omrežjih. Socialna
– povečati zavedanje vseh ciljnih skupin o na- omrežja ne uporabljamo samo za doseganje
menu in pomenu objekta. V ta namen mo- specifičnih ciljnih skupin ali pa za ustvarja-
ramo uporabiti izbrane komunikacijske ka- nje „skupnosti všečkov“ ampak za to, da bi
nale (vsako ciljno skupino nagovarjamo s svoje sporočilo posredovali brez klasične-
posebno oblikovanim sporočilom in po na- ga medijskega posrednika (tisk, radio, te-
tančno določenih komunikacijskih poteh, s levizija). Prisotnost na socialnih omrežjih
katerimi jih bomo učinkovito dosegli). Ne ni sama sebi namen. Je podporna komuni-
obstaja univerzalno sporočilo, ki bi nago- kacijska pot, po kateri se sporočila mrežijo
varjalo vse ciljne skupine in vseh ciljnih sku- naprej. Končni cilj tega mreženja je vzposta-
pin ni mogoče učinkovito doseči z enim sa- vitev skupine podpornikov, ki so pripravlje-
mim medijem. ni postati novi pripovedovalci in razširjeval-
ci zgodb.
– Širitev medijske pojavnosti. Komuniciramo – Umeščenost v lokalno okolje. Lokalno okolje
takrat, kadar imamo kaj povedati in svoje je za našo komunikacijsko strategijo ključ-
sporočilo posredujemo preko tistih medijev, nega pomena. Lokalno okolje je tisto, ki
ki bodo ustrezno dosegli naše ciljne skupi- zgodbo iz besed in slik spremeni v konkret-
ne. Bolje je komunicirati manj, izbrano, cilj- ni projekt. V lokalnem okolju nagovarjamo
no in z jasnim sporočilom kakor obravna-
vati medije kot oglasno desko za prenašanje
vsebinsko nezanimivih sporočil. V ta na-
men je potrebno vzpostaviti mrežo zainte-
