Page 33 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 3(1) (2015). Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press.
P. 33
ia universitatisritev, prodajo, trg in znamko, kot ideja in ustre- goročni cilji pa so povezani z ustvarjanjem bla-
2 | s. bašić hrvatin – prostor i pr eteklosti v zgodbah sedanjosti 33 zno orodje, potrebno za nadaljnji razvoj teorije govne znamke in njenim učinkovitim trženjem.
in upravljanja muzejev“. Predlagani model „olaj- Narediti blagovno znamko iz kulturnega objek-
ša uvajanje novih korakov, kot so uvajanje mar- ta ni enostavno, ni pa tudi nemogoče. Projektna
ketinga in marketinškega komuniciranja ter ekipa ne more sama ustvariti blagovno znamko.
razvoj znamke (oz. znamčenja) in njeno upravlja- Gre za proces, v katerem mora pomembno (če
nje v sklopu delovanja muzejev in galerij“ (Kli- ne odločilno) vlogo odigrati lokalna skupnost
ne, 2013: 183). oz. občina Izola. Premislek o pomenu arheolo-
škega parka v lokalnem okolju je premislek tudi
Namen tega prispevka ni preverjanje teore- o tem, kakšna naj bi bila kulturna ponudba. Ar-
tičnega modela na konkretnem primeru v praksi, heološki park Simonov zaliv je lahko znameni-
ampak premišljevanje o možnosti definiranja ko- tost, nikoli pa ne bo atrakcija. Ta trenutek je ar-
munikacijske strategije v pogojih, ko večina ide- heološki park znamenitost po svojem uradnem
alno tipsko potrebnih „vhodnih“ elementov ni statusu (gre za kulturno dediščino nacionalnega
razvita. Arheološki park – Simonov zaliv ni bla- pomena) in ne po tem, kako komunicira z oko-
govna znamka; storitev ki naj bi jo ponujal, ni ljem. Znan je omejenemu krogu strokovnjakov,
razvita; trg je nedefiniran, prodaja pa nepotrebna ki se poklicno ukvarjajo z njegovim raziskova-
glede na pogoje, ki izhajajo iz samega koncepta njem in praktično neznan ne le širši javnosti am-
projekta. Izziv, ki ga imamo je, kako ob pomanj- pak tudi lokalnim prebivalcem, ki živijo v njego-
kanju ključnih elementov za oblikovanje (in iz- vi neposredni bližini. Če smo kot kratkoročni
vajanje) marketinške strategije vseeno postaviti cilj določili medijsko pozornost, kot dolgoročne-
temelje za učinkovito komunikacijsko strategi- ga pa prepoznavnost (za srednjeročnega bi lahko
jo. Za lažje razumevanje in posledično lažje do- rekli zaznavnost), potem mora komunikacijska
ločanje konkretnih dejavnosti komunikacijske strategija slediti tem trem fazam. Pozornost do-
cilje določamo glede na čas, potreben za njihovo segamo s pomočjo medijev, zaznavanje z aktivno
izvajanje: kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne. vlogo ciljnih skupin, prepoznavnost pa s strate-
škim komuniciranjem.
Kratkoročni cilj je doseganje medijske po-
zornosti. Pri tem je pomembno ločiti komuni- Povzetek
kacijo, vezano za izvajanje projekta in komu-
nikacijo o samem parku. Zgodba, ki jo želimo Ključne ugotovitve tega prispevka se nanašajo na te-
posredovati v medije, je razvoj arheološkega par- meljni teoretični in praktični izziv: kako ob pomanj-
ka in ne informacije o tem, kako poteka izvajanje kanju ključnih elementov za oblikovanje (in izvajanje)
projekta. Novinarsko konferenco o samem pro- marketinške strategije postaviti temelje za učinkovito
jektu sklicujemo ob njegovem začetku in kon- komunikacijsko strategijo. Za lažje razumevanje in po-
cu. Zgodbe o razvoju parka pa se ustvarjajo ves sledično lažje določanje konkretne dejavnosti smo ko-
čas. Cilj te komunikacije je, da park sam po sebi munikacijske cilje določili glede na čas, potreben za
postane vreden medijske pozornosti. Srednje- njihovo izvajanje, na kratkoročne, srednjeročne in dol-
ročni cilji so povezani s postopnim in načrto- goročne. Kratkoročni cilj je doseganje medijske po-
vanim doseganjem ciljnih skupin. Določene in- zornosti, srednjeročni zaznavnost, dolgoročni pa
formacije posredujemo široki javnosti, določene prepoznavnost. Tem trem fazam mora slediti tudi ko-
pa prilagajamo glede na to, komu komunicira- munikacijska strategija.
mo. Ta hip je za kakršnokoli informacijo projekt
odvisen od zunanjih posredovalcev informacij Summary
– medijev. Da bi projekt in sam park komunici-
ral neposredno s svojimi ciljnimi skupinami, je Aim of the article was to define theoretical and practi-
potrebno prenoviti obstoječo spletno stran in za- cal elements for effective communication strategy of
četi komunikacijo na socialnih omrežjih. Dol- concrete archaeological heritage – park Simonov zaliv.
2 | s. bašić hrvatin – prostor i pr eteklosti v zgodbah sedanjosti 33 zno orodje, potrebno za nadaljnji razvoj teorije govne znamke in njenim učinkovitim trženjem.
in upravljanja muzejev“. Predlagani model „olaj- Narediti blagovno znamko iz kulturnega objek-
ša uvajanje novih korakov, kot so uvajanje mar- ta ni enostavno, ni pa tudi nemogoče. Projektna
ketinga in marketinškega komuniciranja ter ekipa ne more sama ustvariti blagovno znamko.
razvoj znamke (oz. znamčenja) in njeno upravlja- Gre za proces, v katerem mora pomembno (če
nje v sklopu delovanja muzejev in galerij“ (Kli- ne odločilno) vlogo odigrati lokalna skupnost
ne, 2013: 183). oz. občina Izola. Premislek o pomenu arheolo-
škega parka v lokalnem okolju je premislek tudi
Namen tega prispevka ni preverjanje teore- o tem, kakšna naj bi bila kulturna ponudba. Ar-
tičnega modela na konkretnem primeru v praksi, heološki park Simonov zaliv je lahko znameni-
ampak premišljevanje o možnosti definiranja ko- tost, nikoli pa ne bo atrakcija. Ta trenutek je ar-
munikacijske strategije v pogojih, ko večina ide- heološki park znamenitost po svojem uradnem
alno tipsko potrebnih „vhodnih“ elementov ni statusu (gre za kulturno dediščino nacionalnega
razvita. Arheološki park – Simonov zaliv ni bla- pomena) in ne po tem, kako komunicira z oko-
govna znamka; storitev ki naj bi jo ponujal, ni ljem. Znan je omejenemu krogu strokovnjakov,
razvita; trg je nedefiniran, prodaja pa nepotrebna ki se poklicno ukvarjajo z njegovim raziskova-
glede na pogoje, ki izhajajo iz samega koncepta njem in praktično neznan ne le širši javnosti am-
projekta. Izziv, ki ga imamo je, kako ob pomanj- pak tudi lokalnim prebivalcem, ki živijo v njego-
kanju ključnih elementov za oblikovanje (in iz- vi neposredni bližini. Če smo kot kratkoročni
vajanje) marketinške strategije vseeno postaviti cilj določili medijsko pozornost, kot dolgoročne-
temelje za učinkovito komunikacijsko strategi- ga pa prepoznavnost (za srednjeročnega bi lahko
jo. Za lažje razumevanje in posledično lažje do- rekli zaznavnost), potem mora komunikacijska
ločanje konkretnih dejavnosti komunikacijske strategija slediti tem trem fazam. Pozornost do-
cilje določamo glede na čas, potreben za njihovo segamo s pomočjo medijev, zaznavanje z aktivno
izvajanje: kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne. vlogo ciljnih skupin, prepoznavnost pa s strate-
škim komuniciranjem.
Kratkoročni cilj je doseganje medijske po-
zornosti. Pri tem je pomembno ločiti komuni- Povzetek
kacijo, vezano za izvajanje projekta in komu-
nikacijo o samem parku. Zgodba, ki jo želimo Ključne ugotovitve tega prispevka se nanašajo na te-
posredovati v medije, je razvoj arheološkega par- meljni teoretični in praktični izziv: kako ob pomanj-
ka in ne informacije o tem, kako poteka izvajanje kanju ključnih elementov za oblikovanje (in izvajanje)
projekta. Novinarsko konferenco o samem pro- marketinške strategije postaviti temelje za učinkovito
jektu sklicujemo ob njegovem začetku in kon- komunikacijsko strategijo. Za lažje razumevanje in po-
cu. Zgodbe o razvoju parka pa se ustvarjajo ves sledično lažje določanje konkretne dejavnosti smo ko-
čas. Cilj te komunikacije je, da park sam po sebi munikacijske cilje določili glede na čas, potreben za
postane vreden medijske pozornosti. Srednje- njihovo izvajanje, na kratkoročne, srednjeročne in dol-
ročni cilji so povezani s postopnim in načrto- goročne. Kratkoročni cilj je doseganje medijske po-
vanim doseganjem ciljnih skupin. Določene in- zornosti, srednjeročni zaznavnost, dolgoročni pa
formacije posredujemo široki javnosti, določene prepoznavnost. Tem trem fazam mora slediti tudi ko-
pa prilagajamo glede na to, komu komunicira- munikacijska strategija.
mo. Ta hip je za kakršnokoli informacijo projekt
odvisen od zunanjih posredovalcev informacij Summary
– medijev. Da bi projekt in sam park komunici-
ral neposredno s svojimi ciljnimi skupinami, je Aim of the article was to define theoretical and practi-
potrebno prenoviti obstoječo spletno stran in za- cal elements for effective communication strategy of
četi komunikacijo na socialnih omrežjih. Dol- concrete archaeological heritage – park Simonov zaliv.
