Page 32 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 3(1) (2015). Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press.
P. 32
dia universitatis her editati, letnik 3 (2015), številk a 1 32lokalno prebivalstvo (oni so tisti, ki zgodo-medijih koristna za tisto, s čimer se ukvarja-
vino živijo tukaj in zdaj), lokalno oblast (oni mo.
hereditatiso tisti, ki s svojo lokalno politiko dolgoroč-Na tem mestu pa je potrebno takoj opravi-
no oblikujejo odnos skupnosti do objek- ti z določeno komunikacijsko ali tehnološko mi-
ta) in lokalne obrtnike (oni so tisti, ki bodo tologijo, ki v današnjem času prevladuje. Komu-
projekt materializirali v konkretne lokalno nikacija je učinkovita takrat, kadar imamo kaj
proizvedene oddelke). za povedati, ko vemo komu govorimo in ko upo-
– Graditev blagovne znamke. Gre za dolgo- rabljamo ustrezne kanale. Brez vsebine ni komu-
ročni proces, v katerem se pripoved o kul- nikacije. Tudi uporaba tehnologij ne more biti
turnem objektu spremeni v aktivno komu- zamenjava za vsebino. Maxwell Anderson lepo
nikacijo – kulturni objekt govori sam zase. opozori na to, da danes ni potrebno brati Sok-
Čeprav je, kot smo že povedali, naš največji rata ali Platona pod oljčnim drevesom v Atenah,
problem ta, da nimamo blagovne znamke, je ampak ju moderni bralec lahko bere v knjigi, na
potrebno postaviti vsaj temelje za njeno gra- spletu, posluša predavanje ali pa si ogleda prired-
ditev. Projekt ima nerazpoznaven in neko- bo njunih del. Kar je temelj, je njuno delo in ne
munikativen znak (logotip), komunikaci- način posredovanja. Projekt „Arheologija za vse“
ja o projektu je vezana izključno na zunanje se ne sme ujeti v past t. i. „izobraževalne zaba-
dejavnike (medije) in interno strokovno jav- ve/zabavnega izobraževanja“ (ang. edutainment),
nost, ni jasne vizije (kje se vidimo čez pet ali kjer je cilj zabavati občinstvo z izobraževalnimi
deset let) in ne obstaja temeljno sporočilo, vsebinami. Kar bi moral doseči je izobraževa-
ki bi lahko vse posamezne dejavnosti pove- ti čim širšo javnost o pomembnih zgodovinskih
zalo v smiselno in razpoznavno celoto. Pro- temah z uporabo takšnih formatov, ki so primer-
jekt sicer poteka pod naslovom „Arheologi- ni za multimedijsko okolje.
ja za vse“, ki pa ima na sporočilni ravni svoje Kar bi moral biti cilj, je butična publi-
prednosti in slabosti. Prednost je v tem, da ka, tista, ki si želi spoznati lokalno zgodovino.
poudarja aktualnost zgodovine in vedo, ki Trenutno (sicer zelo pomanjkljivo) umeščanje
slovi po svoji zaprtosti, odpira v širše okolje. kulturnega objekta poteka od splošnega k po-
Slabost pa je, da ta naslov komunicira veliko samičnemu: Slovenija – Piran – Simonov za-
več od tistega, kar projekt dejansko ponuja. liv. Kar naj bi bil dolgoročni cilj komunikacijske
Arheologijo kot vedo je možno „odpreti“ za strategije pa je obratno: Simonov zaliv – Piran –
laično javnost samo z nacionalno kampa- Slovenija. In tukaj se spet vračamo k temeljne-
njo vseh institucij in posameznikov, ki se z mu cilju vsake učinkovite tržne komunikacije –
njo ukvarjajo. Cilj, ki ga ima ta projekt, pa je ustvarjanju in vzdrževanju blagovne znamke.
oživljanje konkretnega arheološkega parka
tako, da v vse faze in dejavnosti, ki se nana- Od pozornosti do prepoznavnosti
šajo na njegovo oživljanje, vključimo ciljne
skupine. Pojem „oživljanja“ lepo ponazar- Večino literature, konceptov in modelov, ki smo
ja napačno razumevanje končnega cilja pro- jih pregledali za pripravo te strategije, je zelo tež-
jekta. Projekt je trenutno „brez življenja“ in ko neposredno uporabiti v našem konkretnem
ga je potrebno „oživeti“. Kar naj bi dosegli primeru. To pa ni razlog, da ne bi poskušali obli-
s projektom, je njegovo samostojno „življe- kovati modela, ki bi nam pomagal razložiti kaj
nje“. Napačno zastavljeni cilji običajno pro- in kako moramo delati, da bi dosegli zastavljene
izvajajo napačna sporočila, napačno izbiro cilje. Mihael Kline v svojem prispevku „Celostni
komunikacijskih poti in na koncu dosežejo model skrbništva, marketinga in znamčenja mu-
(ali pa sploh ne) napačnega naslovnika. Ni zejev“ predstavi celostni model „marketiranja in
vsaka medijska pozornost ali pa omemba v znamčenja muzejev, zasnovan na povezovanju
štirih osnovnih strateških usmerjenosti – na sto-
vino živijo tukaj in zdaj), lokalno oblast (oni mo.
hereditatiso tisti, ki s svojo lokalno politiko dolgoroč-Na tem mestu pa je potrebno takoj opravi-
no oblikujejo odnos skupnosti do objek- ti z določeno komunikacijsko ali tehnološko mi-
ta) in lokalne obrtnike (oni so tisti, ki bodo tologijo, ki v današnjem času prevladuje. Komu-
projekt materializirali v konkretne lokalno nikacija je učinkovita takrat, kadar imamo kaj
proizvedene oddelke). za povedati, ko vemo komu govorimo in ko upo-
– Graditev blagovne znamke. Gre za dolgo- rabljamo ustrezne kanale. Brez vsebine ni komu-
ročni proces, v katerem se pripoved o kul- nikacije. Tudi uporaba tehnologij ne more biti
turnem objektu spremeni v aktivno komu- zamenjava za vsebino. Maxwell Anderson lepo
nikacijo – kulturni objekt govori sam zase. opozori na to, da danes ni potrebno brati Sok-
Čeprav je, kot smo že povedali, naš največji rata ali Platona pod oljčnim drevesom v Atenah,
problem ta, da nimamo blagovne znamke, je ampak ju moderni bralec lahko bere v knjigi, na
potrebno postaviti vsaj temelje za njeno gra- spletu, posluša predavanje ali pa si ogleda prired-
ditev. Projekt ima nerazpoznaven in neko- bo njunih del. Kar je temelj, je njuno delo in ne
munikativen znak (logotip), komunikaci- način posredovanja. Projekt „Arheologija za vse“
ja o projektu je vezana izključno na zunanje se ne sme ujeti v past t. i. „izobraževalne zaba-
dejavnike (medije) in interno strokovno jav- ve/zabavnega izobraževanja“ (ang. edutainment),
nost, ni jasne vizije (kje se vidimo čez pet ali kjer je cilj zabavati občinstvo z izobraževalnimi
deset let) in ne obstaja temeljno sporočilo, vsebinami. Kar bi moral doseči je izobraževa-
ki bi lahko vse posamezne dejavnosti pove- ti čim širšo javnost o pomembnih zgodovinskih
zalo v smiselno in razpoznavno celoto. Pro- temah z uporabo takšnih formatov, ki so primer-
jekt sicer poteka pod naslovom „Arheologi- ni za multimedijsko okolje.
ja za vse“, ki pa ima na sporočilni ravni svoje Kar bi moral biti cilj, je butična publi-
prednosti in slabosti. Prednost je v tem, da ka, tista, ki si želi spoznati lokalno zgodovino.
poudarja aktualnost zgodovine in vedo, ki Trenutno (sicer zelo pomanjkljivo) umeščanje
slovi po svoji zaprtosti, odpira v širše okolje. kulturnega objekta poteka od splošnega k po-
Slabost pa je, da ta naslov komunicira veliko samičnemu: Slovenija – Piran – Simonov za-
več od tistega, kar projekt dejansko ponuja. liv. Kar naj bi bil dolgoročni cilj komunikacijske
Arheologijo kot vedo je možno „odpreti“ za strategije pa je obratno: Simonov zaliv – Piran –
laično javnost samo z nacionalno kampa- Slovenija. In tukaj se spet vračamo k temeljne-
njo vseh institucij in posameznikov, ki se z mu cilju vsake učinkovite tržne komunikacije –
njo ukvarjajo. Cilj, ki ga ima ta projekt, pa je ustvarjanju in vzdrževanju blagovne znamke.
oživljanje konkretnega arheološkega parka
tako, da v vse faze in dejavnosti, ki se nana- Od pozornosti do prepoznavnosti
šajo na njegovo oživljanje, vključimo ciljne
skupine. Pojem „oživljanja“ lepo ponazar- Večino literature, konceptov in modelov, ki smo
ja napačno razumevanje končnega cilja pro- jih pregledali za pripravo te strategije, je zelo tež-
jekta. Projekt je trenutno „brez življenja“ in ko neposredno uporabiti v našem konkretnem
ga je potrebno „oživeti“. Kar naj bi dosegli primeru. To pa ni razlog, da ne bi poskušali obli-
s projektom, je njegovo samostojno „življe- kovati modela, ki bi nam pomagal razložiti kaj
nje“. Napačno zastavljeni cilji običajno pro- in kako moramo delati, da bi dosegli zastavljene
izvajajo napačna sporočila, napačno izbiro cilje. Mihael Kline v svojem prispevku „Celostni
komunikacijskih poti in na koncu dosežejo model skrbništva, marketinga in znamčenja mu-
(ali pa sploh ne) napačnega naslovnika. Ni zejev“ predstavi celostni model „marketiranja in
vsaka medijska pozornost ali pa omemba v znamčenja muzejev, zasnovan na povezovanju
štirih osnovnih strateških usmerjenosti – na sto-
