Page 9 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 3(1) (2015). Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press.
P. 9
dnik
Irena Lazar
Prvo številko tretjega letnika revije Stu- vanja v življenje in razvoj sodobnega časa. Nova 9
dia Universitatis Hereditati vam pred- ponudba obljublja doživljanje dediščine na ak-
stavljamo kot tematsko številko, ki smo tiven način, obenem pa omogoča večjo pestrost
jo naslovili KULTURNA DEDIŠČINA IN ponudbe kulturnega turizma v regiji in podaljša-
KULTURNI TURIZEM – možnosti in pri- no turistično sezono, ne samo od zgornje pomla-
ložnosti. Pojem dediščine in kulturne dediš- di do pozne jeseni ampak skozi vse leto.
čine se v zadnjih letih pojavlja in uveljavlja na
vseh področjih. V okviru študijskih progra- Toda kako usmerjeno in povezano je naše
mov in številnih domačih in mednarodnih pro- delovanja in prizadevanje? Koliko in kaj vemo
jektov, ki jih izvajamo na naši fakulteti in uni- o delu in rezultatih drug drugega, ali zares poz-
verzi, namenjamo posebno pozornost ne samo namo svoje delo in dosežke številnih projektov,
izobraževanju na področju kulturne dedišči- kako jih znamo predstaviti in uporabiti, kdaj
ne, ampak tudi njenemu vključevanju v razvoj lahko skupaj nastopimo in uporabimo doseže-
obalnega prostora in njegovega zaledja. S pro- no za nove in boljše rezultate!? Kako lahko s tem
jekti kot so Heritage Live, Shared Culture, Li- obogatimo in razvijamo vsebine kulturne dediš-
ving Landscape, AS. Arheologija za vse, Roof of čine v historičnem jedru Kopra? Kako lahko te
Rock, če omenimo le nekatere, smo se usmeri- rezultate uporabimo v Piranu, ki je primer slo-
li v ohranjanje in varovanje kulturne dediščine venske kulturne dediščine najvišje kategorije, z
in izbranih kulturnih spomenikov, povezovanje naravnimi in kulturnimi spomeniki, snovno in
kulturne dediščine in kulturnega turizma ter nesnovno dediščino izjemnega medkulturnega
nadgradnjo že obstoječih vsebin. V teku dela na okolja, pa vendar se zdi, da se na pot kulturnega
projektih in izvajanja študija se vrstijo dogod- turizma še ni zares usmeril.
ki, nizajo publikacije, nastajajo nove vsebine…
Zasnovane so bile številne poti po kulturnih in Ta izziv smo postavili pred strokovnjake s
naravnih spomenikih in arheoloških najdiščih slovenskih univerz, turistične delavce z bogati-
na obali in zaledju, nastali so informativni in mi izkušnjami, predstavnike javnih zavodov in
kulturni centri v katerih je posebej izpostavlje- društev, ki orjejo ledino in dokazujejo, da zmo-
na bogata kulturna in naravna dediščina obale remo več in bolje. Povezati in nadgraditi želi-
ter izjemna raznolikost medkulturnosti na sti- mo doseženo, opozoriti na številne težave, pre-
ku med Alpami in Sredozemljem. dlagati rešitve, se vprašati kje in zakaj se zatika
in kako lahko to premostimo. Kakšna je vizi-
Vse to pripomore k ozaveščanju javnosti o ja kulturnega turizma slovenske obale? Kaj me-
pomenu dediščine, njenega varovanja in vključe- nijo posamezniki, turisti, stroka, kaj lahko sto-
rimo mi?
Irena Lazar
Prvo številko tretjega letnika revije Stu- vanja v življenje in razvoj sodobnega časa. Nova 9
dia Universitatis Hereditati vam pred- ponudba obljublja doživljanje dediščine na ak-
stavljamo kot tematsko številko, ki smo tiven način, obenem pa omogoča večjo pestrost
jo naslovili KULTURNA DEDIŠČINA IN ponudbe kulturnega turizma v regiji in podaljša-
KULTURNI TURIZEM – možnosti in pri- no turistično sezono, ne samo od zgornje pomla-
ložnosti. Pojem dediščine in kulturne dediš- di do pozne jeseni ampak skozi vse leto.
čine se v zadnjih letih pojavlja in uveljavlja na
vseh področjih. V okviru študijskih progra- Toda kako usmerjeno in povezano je naše
mov in številnih domačih in mednarodnih pro- delovanja in prizadevanje? Koliko in kaj vemo
jektov, ki jih izvajamo na naši fakulteti in uni- o delu in rezultatih drug drugega, ali zares poz-
verzi, namenjamo posebno pozornost ne samo namo svoje delo in dosežke številnih projektov,
izobraževanju na področju kulturne dedišči- kako jih znamo predstaviti in uporabiti, kdaj
ne, ampak tudi njenemu vključevanju v razvoj lahko skupaj nastopimo in uporabimo doseže-
obalnega prostora in njegovega zaledja. S pro- no za nove in boljše rezultate!? Kako lahko s tem
jekti kot so Heritage Live, Shared Culture, Li- obogatimo in razvijamo vsebine kulturne dediš-
ving Landscape, AS. Arheologija za vse, Roof of čine v historičnem jedru Kopra? Kako lahko te
Rock, če omenimo le nekatere, smo se usmeri- rezultate uporabimo v Piranu, ki je primer slo-
li v ohranjanje in varovanje kulturne dediščine venske kulturne dediščine najvišje kategorije, z
in izbranih kulturnih spomenikov, povezovanje naravnimi in kulturnimi spomeniki, snovno in
kulturne dediščine in kulturnega turizma ter nesnovno dediščino izjemnega medkulturnega
nadgradnjo že obstoječih vsebin. V teku dela na okolja, pa vendar se zdi, da se na pot kulturnega
projektih in izvajanja študija se vrstijo dogod- turizma še ni zares usmeril.
ki, nizajo publikacije, nastajajo nove vsebine…
Zasnovane so bile številne poti po kulturnih in Ta izziv smo postavili pred strokovnjake s
naravnih spomenikih in arheoloških najdiščih slovenskih univerz, turistične delavce z bogati-
na obali in zaledju, nastali so informativni in mi izkušnjami, predstavnike javnih zavodov in
kulturni centri v katerih je posebej izpostavlje- društev, ki orjejo ledino in dokazujejo, da zmo-
na bogata kulturna in naravna dediščina obale remo več in bolje. Povezati in nadgraditi želi-
ter izjemna raznolikost medkulturnosti na sti- mo doseženo, opozoriti na številne težave, pre-
ku med Alpami in Sredozemljem. dlagati rešitve, se vprašati kje in zakaj se zatika
in kako lahko to premostimo. Kakšna je vizi-
Vse to pripomore k ozaveščanju javnosti o ja kulturnega turizma slovenske obale? Kaj me-
pomenu dediščine, njenega varovanja in vključe- nijo posamezniki, turisti, stroka, kaj lahko sto-
rimo mi?
