Page 11 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 3(1) (2015). Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press.
P. 11
žni potenciali muzejskega turizma
obalnega dela Istre (projekt HISTUR)
Aleksandra Brezovec
Študija o potencialih muzejskega turizma obalnega dela Istre je sklop rezultatov čezmejnega projekta 11
HISTUR. Sloni na predpostavki o visoki kulturno-zgodovinski turistični privlačnosti obalnega dela
Istre ter priložnostih za skupno trženje muzejskega turizma. Posebnost trženjskega modela, prikazanega
v tem prispevku, je v prepletu aktivnosti privabljanja turistov (eksterno trženje) z aktivnostmi povezovan-
ja notranjih turističnih deležnikov obravnavanega območja (interno trženje). Kot tak predstavlja enovit
strateški okvir.
Ključne besede: turizem, muzeji, trženje, Istra, HISTUR
A study on the potential of museum tourism of the Istrian coast is one of the outcomes of a cross-bor-
der project HISTUR. The study assumes strong cultural and historical tourist appeal of the coastal
part of Istria, and of its opportunities for joint marketing in museum tourism. The key element of the
marketing model shown in this paper is the interweaving of activities needed to attract tourists (ex-
ternal marketing) with the activities aimed to internal tourism stakeholders (internal market). Model
with elaborated external and internal dimensions of the tourism marketing represents a unified strate-
gic framework.
Key words: Tourism, Museums, Marketing, Istria, HISTUR
Mnogi obalni kraji istrskega poloto-
ka so v 19. in 20. stoletju postali tu- več krajev in tudi kupujejo več kot turisti, ki se
ristične destinacije v glavnem za- ne zanimajo za dediščino destinacije. Strokov-
njaki UNESCO-a so objavili natančen poda-
radi svojih naravnih danosti. Kot sestavni del tek, da kulturni turist za vsak evro, porabljen
»prometno-geografsko in kulturno-dediščin- za ogled dediščinske znamenitosti, porabi še 10
sko večno privlačnega Mediterana«,1 so se obal- evrov za prevoz, hrano, prenočitve in spominke
ni kraji Istre skozi svoj turistični razvoj relativ- (UNESCO, 2013). V tem kontekstu (p)ostajajo
no uspešno vključevali tudi v globalne trende muzeji ključne institucije kulturnega oziroma
kulturnega turizma. Svetovni turizem, ki osta- dediščinskega turizma, turisti pa postajajo vse
ja tudi v 21. stoletju hitro rastoča dejavnost, je večja in vse pomembnejša ciljna skupina obis-
leta 2013 v kar 37 odstotnem deležu temeljil na kovalcev muzejev. S tem trendom se pri upravl-
kulturnih motivih. Med kulturnimi turistični- janju, organiziranju in trženju muzejev kažejo
mi motivi prevladujejo dediščinski, za t. i. de- potrebe po pospešenem, a vendar premišljenem
diščinske turiste pa je značilno, da na destina- prilagajanju muzejske dejavnosti turistični. Us-
ciji ostanejo več dni od povprečja, da obiščejo pešen muzejski turizem se lahko razvija edino
skozi komplementarnost in sinergijske učin-
1 Ivan Blažević, Povijest turizma Istre i Kvarnera (Opatija: Otokar Ker- ke muzejske in turistične dejavnosti. Praksa si-
šovani, 1987), 22.
obalnega dela Istre (projekt HISTUR)
Aleksandra Brezovec
Študija o potencialih muzejskega turizma obalnega dela Istre je sklop rezultatov čezmejnega projekta 11
HISTUR. Sloni na predpostavki o visoki kulturno-zgodovinski turistični privlačnosti obalnega dela
Istre ter priložnostih za skupno trženje muzejskega turizma. Posebnost trženjskega modela, prikazanega
v tem prispevku, je v prepletu aktivnosti privabljanja turistov (eksterno trženje) z aktivnostmi povezovan-
ja notranjih turističnih deležnikov obravnavanega območja (interno trženje). Kot tak predstavlja enovit
strateški okvir.
Ključne besede: turizem, muzeji, trženje, Istra, HISTUR
A study on the potential of museum tourism of the Istrian coast is one of the outcomes of a cross-bor-
der project HISTUR. The study assumes strong cultural and historical tourist appeal of the coastal
part of Istria, and of its opportunities for joint marketing in museum tourism. The key element of the
marketing model shown in this paper is the interweaving of activities needed to attract tourists (ex-
ternal marketing) with the activities aimed to internal tourism stakeholders (internal market). Model
with elaborated external and internal dimensions of the tourism marketing represents a unified strate-
gic framework.
Key words: Tourism, Museums, Marketing, Istria, HISTUR
Mnogi obalni kraji istrskega poloto-
ka so v 19. in 20. stoletju postali tu- več krajev in tudi kupujejo več kot turisti, ki se
ristične destinacije v glavnem za- ne zanimajo za dediščino destinacije. Strokov-
njaki UNESCO-a so objavili natančen poda-
radi svojih naravnih danosti. Kot sestavni del tek, da kulturni turist za vsak evro, porabljen
»prometno-geografsko in kulturno-dediščin- za ogled dediščinske znamenitosti, porabi še 10
sko večno privlačnega Mediterana«,1 so se obal- evrov za prevoz, hrano, prenočitve in spominke
ni kraji Istre skozi svoj turistični razvoj relativ- (UNESCO, 2013). V tem kontekstu (p)ostajajo
no uspešno vključevali tudi v globalne trende muzeji ključne institucije kulturnega oziroma
kulturnega turizma. Svetovni turizem, ki osta- dediščinskega turizma, turisti pa postajajo vse
ja tudi v 21. stoletju hitro rastoča dejavnost, je večja in vse pomembnejša ciljna skupina obis-
leta 2013 v kar 37 odstotnem deležu temeljil na kovalcev muzejev. S tem trendom se pri upravl-
kulturnih motivih. Med kulturnimi turistični- janju, organiziranju in trženju muzejev kažejo
mi motivi prevladujejo dediščinski, za t. i. de- potrebe po pospešenem, a vendar premišljenem
diščinske turiste pa je značilno, da na destina- prilagajanju muzejske dejavnosti turistični. Us-
ciji ostanejo več dni od povprečja, da obiščejo pešen muzejski turizem se lahko razvija edino
skozi komplementarnost in sinergijske učin-
1 Ivan Blažević, Povijest turizma Istre i Kvarnera (Opatija: Otokar Ker- ke muzejske in turistične dejavnosti. Praksa si-
šovani, 1987), 22.
