Page 12 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 3(1) (2015). Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press.
P. 12
kaže, da si ti dve dejavnosti še pogosto na-studia universitatis her editati, letnik 3 (2015), številk a 1 12Muzejski turizem obalnega dela
sprotujeta v poslanstvih, ciljih, organiziranosti istrskega polotoka
in trženjskih pristopih. To velja še zlasti za ob-hereditati
močje nekdanje Jugoslavije, kjer si države delijo Študija o potencialih razvoja muzejskega turiz-
sorodne politične, ekonomske in družbene zna- ma3 vsebuje podrobne podatke o številskih, vse-
čilnosti.2 Tako imamo na tem območju na eni binskih in pravno-administrativnih dimenzijah
strani muzeje, ki so večinoma v javnem sektorju muzejskega turizma na slovenski in hrvaški stra-
in se prednostno usmerjajo k raziskovanju, va- ni Istre. Slovenske občine Koper, Izola in Piran
loriziranju, ohranjanju, konzerviranju, zbiran- pokrivajo severno obalo istrskega polotoka in
ju in strokovnemu interpretiranju muzejskih predstavljajo celotni obalni pas Republike Slove-
eksponatov, na drugi strani pa turistične orga- nije. Te obmorske občine predstavljajo eno naj-
nizacije, ki so večinoma tržno naravnane in se pomembnejših turističnih območij in ustvarijo
za doseganje svoje konkurenčnosti včasih tudi 17% vseh turističnih prihodov ter 21% turistič-
nekritično prilagajajo željam in potrebam izbra- nih prenočitev v Republiki Sloveniji. Leta 2013 je
nih segmentov turistov. Zaradi teh izhodiščnih slovenski del Istre beležil 588.823 prihodov gos-
razlik se lahko pri povezovanju obeh dejavnosti tov, ki so ustvarili skupaj 2.032.265 nočitev. V
pojavljajo nerazumevanja in nasprotovanja. primerjavi s predhodnim letom je sicer zaznan
rahel upad turističnega povpraševanja (za 1,36%
Trženjski model, ki ga predlagamo v tem pri številu gostov in za 0,92% pri številu noči-
prispevku, zagovarja simbiozno povezanost tev), a statistike zadnjih pet let kažejo na relativ-
muzejskih in turističnih organizacij. Ta lahko no konstanten obseg turističnega povpraševanja
v času aktualnih družbenih in zlasti ekonom- na tem območju. Na majhnem slovenskem delu
skih sprememb prinaša korist obojim – muze- istrske obale delujejo tri muzeji, ki so vpisani v
jem odpira nove možnosti komuniciranja in Razvid muzejev in sicer Pokrajinski muzej Ko-
pridobivanja virov, turističnim ponudnikom pa per, Pomorski Muzej Sergeja Mašere ter Muzej
omogoča boljše zadovoljevanje potreb t. i. novih podvodnih dejavnosti. V Razvidu muzejev še ni
turistov. Zanje velja, da so bolje izobraženi in zaveden Muzej školjk v Piranu, ter nekaj manjših
družbeno ter okoljsko osveščeni, marketinško zbirk etnološke, sakralne in tehnične dediščine v
pa prepoznani kot dobri potrošniki kulturnih različnih krajih na obali.
dobrin, iskalci avtentičnosti, pristnih dožive-
tij ter relevantnih zgodb, povezanih z obiskano Na drugi strani pokriva hrvaški del Istre
destinacijo. kar 31 občin (Istarska županija), na obalnem
pasu polotoka pa se nahaja 8 mest (Umag, Vodn-
Skozi poglavja tega prispevka najprej osvet- jan, Novigrad, Poreč, Rovinj, Pula, Labin, Opa-
ljujem stanje in potenciale muzejskega turizma tija). Po podatkih Ministarstva turizma Repub-
na obravnavanem obalnem območju Istre, zatem like Hrvatske je bilo v letu 2013 v hrvaškem delu
pa s pomočjo marketinške teorije predstavljam Istre zabeleženih 3.192.516 prihodov turistov, kar
strateški model trženja muzejev s konkretnimi predstavlja nadaljevanje konstantne rasti v zadn-
koraki vključevanja v kulturni turizem. jih petih letih. Na hrvaškem delu Istre se jih od
30 muzejskih ustanov 24 nahaja v obalnem pasu.
2 Ana Gajski, Vlasta Klarić, Želimir Laszlo, Renata Nevidal in Snje- Skupaj torej na slovenskem in hrvaškem delu
žana Pintarić, Djelovanje muzeja kao dionika kulturnog turizma. Priruč- obalnem delu istrskega polotoka deluje 30 usta-
nik (Zagreb: Muzej suvremene umjetnosti, 2011). nov z registrirano muzejsko dejavnostjo (Tabe-
la 1).
Aleksandra Brezovec, Gorazd Sedmak, Eva Podovšovnik-Axel-
sson, Igor Blažina, ksenija Dvorščak, ur., Common marketing stra- 3 Helga Maškarin Ribarić, Ivana Ribarić, Vedrana Jurčević in Aleksan-
tegy : Adriatic IPA Project : the Adriatic‘s museums enrich cultural tou- dra Brezovec, Potenciali razvoja muzejskega turizma v obalnem delu istrske-
rism „Museumcultour“. (Portorož: University of Primorska - Faculty ga polotoka (Portorož: Fakulteta za turistične študije TURISTICA,
of Tourism Studies TURISTICA, 2014). 2015).
sprotujeta v poslanstvih, ciljih, organiziranosti istrskega polotoka
in trženjskih pristopih. To velja še zlasti za ob-hereditati
močje nekdanje Jugoslavije, kjer si države delijo Študija o potencialih razvoja muzejskega turiz-
sorodne politične, ekonomske in družbene zna- ma3 vsebuje podrobne podatke o številskih, vse-
čilnosti.2 Tako imamo na tem območju na eni binskih in pravno-administrativnih dimenzijah
strani muzeje, ki so večinoma v javnem sektorju muzejskega turizma na slovenski in hrvaški stra-
in se prednostno usmerjajo k raziskovanju, va- ni Istre. Slovenske občine Koper, Izola in Piran
loriziranju, ohranjanju, konzerviranju, zbiran- pokrivajo severno obalo istrskega polotoka in
ju in strokovnemu interpretiranju muzejskih predstavljajo celotni obalni pas Republike Slove-
eksponatov, na drugi strani pa turistične orga- nije. Te obmorske občine predstavljajo eno naj-
nizacije, ki so večinoma tržno naravnane in se pomembnejših turističnih območij in ustvarijo
za doseganje svoje konkurenčnosti včasih tudi 17% vseh turističnih prihodov ter 21% turistič-
nekritično prilagajajo željam in potrebam izbra- nih prenočitev v Republiki Sloveniji. Leta 2013 je
nih segmentov turistov. Zaradi teh izhodiščnih slovenski del Istre beležil 588.823 prihodov gos-
razlik se lahko pri povezovanju obeh dejavnosti tov, ki so ustvarili skupaj 2.032.265 nočitev. V
pojavljajo nerazumevanja in nasprotovanja. primerjavi s predhodnim letom je sicer zaznan
rahel upad turističnega povpraševanja (za 1,36%
Trženjski model, ki ga predlagamo v tem pri številu gostov in za 0,92% pri številu noči-
prispevku, zagovarja simbiozno povezanost tev), a statistike zadnjih pet let kažejo na relativ-
muzejskih in turističnih organizacij. Ta lahko no konstanten obseg turističnega povpraševanja
v času aktualnih družbenih in zlasti ekonom- na tem območju. Na majhnem slovenskem delu
skih sprememb prinaša korist obojim – muze- istrske obale delujejo tri muzeji, ki so vpisani v
jem odpira nove možnosti komuniciranja in Razvid muzejev in sicer Pokrajinski muzej Ko-
pridobivanja virov, turističnim ponudnikom pa per, Pomorski Muzej Sergeja Mašere ter Muzej
omogoča boljše zadovoljevanje potreb t. i. novih podvodnih dejavnosti. V Razvidu muzejev še ni
turistov. Zanje velja, da so bolje izobraženi in zaveden Muzej školjk v Piranu, ter nekaj manjših
družbeno ter okoljsko osveščeni, marketinško zbirk etnološke, sakralne in tehnične dediščine v
pa prepoznani kot dobri potrošniki kulturnih različnih krajih na obali.
dobrin, iskalci avtentičnosti, pristnih dožive-
tij ter relevantnih zgodb, povezanih z obiskano Na drugi strani pokriva hrvaški del Istre
destinacijo. kar 31 občin (Istarska županija), na obalnem
pasu polotoka pa se nahaja 8 mest (Umag, Vodn-
Skozi poglavja tega prispevka najprej osvet- jan, Novigrad, Poreč, Rovinj, Pula, Labin, Opa-
ljujem stanje in potenciale muzejskega turizma tija). Po podatkih Ministarstva turizma Repub-
na obravnavanem obalnem območju Istre, zatem like Hrvatske je bilo v letu 2013 v hrvaškem delu
pa s pomočjo marketinške teorije predstavljam Istre zabeleženih 3.192.516 prihodov turistov, kar
strateški model trženja muzejev s konkretnimi predstavlja nadaljevanje konstantne rasti v zadn-
koraki vključevanja v kulturni turizem. jih petih letih. Na hrvaškem delu Istre se jih od
30 muzejskih ustanov 24 nahaja v obalnem pasu.
2 Ana Gajski, Vlasta Klarić, Želimir Laszlo, Renata Nevidal in Snje- Skupaj torej na slovenskem in hrvaškem delu
žana Pintarić, Djelovanje muzeja kao dionika kulturnog turizma. Priruč- obalnem delu istrskega polotoka deluje 30 usta-
nik (Zagreb: Muzej suvremene umjetnosti, 2011). nov z registrirano muzejsko dejavnostjo (Tabe-
la 1).
Aleksandra Brezovec, Gorazd Sedmak, Eva Podovšovnik-Axel-
sson, Igor Blažina, ksenija Dvorščak, ur., Common marketing stra- 3 Helga Maškarin Ribarić, Ivana Ribarić, Vedrana Jurčević in Aleksan-
tegy : Adriatic IPA Project : the Adriatic‘s museums enrich cultural tou- dra Brezovec, Potenciali razvoja muzejskega turizma v obalnem delu istrske-
rism „Museumcultour“. (Portorož: University of Primorska - Faculty ga polotoka (Portorož: Fakulteta za turistične študije TURISTICA,
of Tourism Studies TURISTICA, 2014). 2015).
