Page 14 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 3(1) (2015). Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press.
P. 14
dia universitatis her editati, letnik 3 (2015), številk a 1 14pripravili raziskovalno metodologijo pridobiva-rani dogodki in nove moderne tehnologije. Tu-
nja podatkov, na katerih bodo zasnovane strate- riste kot potencialne obiskovalce muzejev pa bi v
hereditatiške smernice trženja muzejev. Razvoj strateškihmuzej pritegnila na prvem mestu relevantna vse-
smernic tako temelji na konkretnih potrebah de- bina, na drugem poznanost (t. i. brand) muzeja
ležnikov in udeležencev muzejskega turizma, saj ter bližina lokacije in cena vstopnice. Klastrska
izhaja iz obsežnih analiz stanja in potreb vklju- analiza je izpostavila dva ključna segmenta obis-
čenih muzejev na eni strani ter analiz povpraše- kovalcev istrskih obalnih muzejev – to so t. i. pa-
vanja muzejskih turistov na drugi. Metodologija sivni obiskovalci, ki predstavljajo nekaj več kot
je obsegala analize stanja, potreb, trendov, oko- polovico anketirancev, ter aktivni, t. i. radovedni
lja, priložnosti, zadovoljstva in pričakovanj v zve- (potencialni) obiskovalci muzejev, ki predstavlja-
zi z muzejskim turizmom obalnega pasu Istre. jo manj kot polovico anketiranih obiskovalcev.
Z analizami stanja muzejske dejavnosti na Izsledki analize, ki jo je raziskovalna sku-
obeh straneh meje smo v raziskovalni skupini5 pina izvedena v okviru projekta HISTUR, se
ugotovili, da se kljub razlikam v velikosti ob- v marsičem ujemajo s širše zaznanimi trendi in
močja in števila muzejev ter kljub nekaterim ad- ugotovitvami v zvezi z muzejskimi turisti. Na
ministrativnim razlikam muzejski subjekti is- primer ugotovitev, da so turistom 21. stoletja
trske obale nahajajo v zelo podobnem položaju. še vedno pomembnejše vsebine (zbirke) kot pa
Med skupnimi pozitivnimi dejavniki razvoja ugled (znamka) muzeja, podajajo tudi britan-
muzejskega turizma so se pokazali dostopnost, ski strokovnjaki,6 ki zlasti manjšim muzejem
bogastvo in ohranjenost dediščine, pestrost po- priporočajo nišne teme za pridobivanje obisko-
nudnikov in zadostno število ter zadovoljstvo valcev. Sicer je pa so izsledki analize HISTUR
obstoječih obiskovalcev. Kot dejavniki, ki otežu- tudi zaradi uporabe enake metodologije povsem
jejo razvoj muzejskega turizma, pa so se pokaza- primerljive s širšo raziskavo muzejskega turizma
li nestrateškost in nesodelovanje znotraj in zunaj vseh jadranskih držav v okviru projekta MUSE-
muzejskega sektorja, podfinanciranost, kom- UMCULTOUR.7
pleksnost zbirk in nezadostna uporaba marke-
tinških znanj in orodij pri oblikovanju in pro- Strateške smernice skupnega trženja
mociji ponudbe. obalnih muzejev Istre
Z anketiranjem in z analizami zadovolj- Teoretska izhodišča trženja muzejev
stva ter pričakovanj obiskovalcev (v vzorec je Dejavnost trženja muzejev odraža vso komple-
bilo zajetih 612 anketirancev) smo na drugi stra- ksnost družbene multifunkcionalnosti muze-
ni prepoznali značilnosti (t. i. osebno izkazni- jev 21. stoletja. Če povzamemo slikovito oprede-
co) obiskovalcev obalnih muzejev Istre. Ti so v litev združenja muzejev,8 je muzej danes veliko
povprečju visoko izobraženi, imajo nadpovpreč- več kot le stavba, ki interpretira zbirke, saj poma-
ne dohodke, prihajajo v družbi partnerja ali pri- ga ljudem pri izgradnji identitete, jim omogoča
jateljev, z glavnim motivom po izobraževanju in razumeti medkulturne in medgeneracijske raz-
spoznavanju kulture destinacije. Glede vedenj-
skih vzorcev se z muzejem seznanjajo preko in- 6 Sejul Malde, »Moving Targets: Engaging Cultural Tourists with
terneta, v muzeju preferirajo oglede z osebnim Collections and Listings Content Online«. http://www.keepand-
vodenjem pred avdio vodenji, všeč so jim multi- share.com/doc/5962067/moving-targets-colour-version-1-9-meg?-
medijske in interaktivne računalniškega prezen- da=y (10.3.2014).
tacije. Obstoječe obiskovalce bi k ponovnemu
obisku muzeja pritegnile nove razstave, organizi- 7 Aleksandra Brezovec Gorazd Sedmak, Eva Podovšovnik-Axel-
sson, Igor Blažina in Ksenija Dvorščak, ur. Common marketing stra-
5 Helga Maškarin Ribarić, Ivana Ribarić, Vedrana Jurčević in tegy : Adriatic IPA Project : the Adriatic‘s museums enrich cultural tou-
Aleksandra Brezovec, Potenciali razvoja muzejskega turizma v obalnem rism „Museumcultour“ (Portorož: University of Primorska - Faculty
delu istrskega polotoka (Portorož: Fakulteta za turistične študije of Tourism Studies TURISTICA 2014).
TURISTICA, 2015).
8 Museums Association. »Museums 2020 Discussion Papers« (Lon-
don: Museums Association, 2012), 4. http://www.museumsassocia-
tion.org/download?id=806530 (25.2. 2013).
nja podatkov, na katerih bodo zasnovane strate- riste kot potencialne obiskovalce muzejev pa bi v
hereditatiške smernice trženja muzejev. Razvoj strateškihmuzej pritegnila na prvem mestu relevantna vse-
smernic tako temelji na konkretnih potrebah de- bina, na drugem poznanost (t. i. brand) muzeja
ležnikov in udeležencev muzejskega turizma, saj ter bližina lokacije in cena vstopnice. Klastrska
izhaja iz obsežnih analiz stanja in potreb vklju- analiza je izpostavila dva ključna segmenta obis-
čenih muzejev na eni strani ter analiz povpraše- kovalcev istrskih obalnih muzejev – to so t. i. pa-
vanja muzejskih turistov na drugi. Metodologija sivni obiskovalci, ki predstavljajo nekaj več kot
je obsegala analize stanja, potreb, trendov, oko- polovico anketirancev, ter aktivni, t. i. radovedni
lja, priložnosti, zadovoljstva in pričakovanj v zve- (potencialni) obiskovalci muzejev, ki predstavlja-
zi z muzejskim turizmom obalnega pasu Istre. jo manj kot polovico anketiranih obiskovalcev.
Z analizami stanja muzejske dejavnosti na Izsledki analize, ki jo je raziskovalna sku-
obeh straneh meje smo v raziskovalni skupini5 pina izvedena v okviru projekta HISTUR, se
ugotovili, da se kljub razlikam v velikosti ob- v marsičem ujemajo s širše zaznanimi trendi in
močja in števila muzejev ter kljub nekaterim ad- ugotovitvami v zvezi z muzejskimi turisti. Na
ministrativnim razlikam muzejski subjekti is- primer ugotovitev, da so turistom 21. stoletja
trske obale nahajajo v zelo podobnem položaju. še vedno pomembnejše vsebine (zbirke) kot pa
Med skupnimi pozitivnimi dejavniki razvoja ugled (znamka) muzeja, podajajo tudi britan-
muzejskega turizma so se pokazali dostopnost, ski strokovnjaki,6 ki zlasti manjšim muzejem
bogastvo in ohranjenost dediščine, pestrost po- priporočajo nišne teme za pridobivanje obisko-
nudnikov in zadostno število ter zadovoljstvo valcev. Sicer je pa so izsledki analize HISTUR
obstoječih obiskovalcev. Kot dejavniki, ki otežu- tudi zaradi uporabe enake metodologije povsem
jejo razvoj muzejskega turizma, pa so se pokaza- primerljive s širšo raziskavo muzejskega turizma
li nestrateškost in nesodelovanje znotraj in zunaj vseh jadranskih držav v okviru projekta MUSE-
muzejskega sektorja, podfinanciranost, kom- UMCULTOUR.7
pleksnost zbirk in nezadostna uporaba marke-
tinških znanj in orodij pri oblikovanju in pro- Strateške smernice skupnega trženja
mociji ponudbe. obalnih muzejev Istre
Z anketiranjem in z analizami zadovolj- Teoretska izhodišča trženja muzejev
stva ter pričakovanj obiskovalcev (v vzorec je Dejavnost trženja muzejev odraža vso komple-
bilo zajetih 612 anketirancev) smo na drugi stra- ksnost družbene multifunkcionalnosti muze-
ni prepoznali značilnosti (t. i. osebno izkazni- jev 21. stoletja. Če povzamemo slikovito oprede-
co) obiskovalcev obalnih muzejev Istre. Ti so v litev združenja muzejev,8 je muzej danes veliko
povprečju visoko izobraženi, imajo nadpovpreč- več kot le stavba, ki interpretira zbirke, saj poma-
ne dohodke, prihajajo v družbi partnerja ali pri- ga ljudem pri izgradnji identitete, jim omogoča
jateljev, z glavnim motivom po izobraževanju in razumeti medkulturne in medgeneracijske raz-
spoznavanju kulture destinacije. Glede vedenj-
skih vzorcev se z muzejem seznanjajo preko in- 6 Sejul Malde, »Moving Targets: Engaging Cultural Tourists with
terneta, v muzeju preferirajo oglede z osebnim Collections and Listings Content Online«. http://www.keepand-
vodenjem pred avdio vodenji, všeč so jim multi- share.com/doc/5962067/moving-targets-colour-version-1-9-meg?-
medijske in interaktivne računalniškega prezen- da=y (10.3.2014).
tacije. Obstoječe obiskovalce bi k ponovnemu
obisku muzeja pritegnile nove razstave, organizi- 7 Aleksandra Brezovec Gorazd Sedmak, Eva Podovšovnik-Axel-
sson, Igor Blažina in Ksenija Dvorščak, ur. Common marketing stra-
5 Helga Maškarin Ribarić, Ivana Ribarić, Vedrana Jurčević in tegy : Adriatic IPA Project : the Adriatic‘s museums enrich cultural tou-
Aleksandra Brezovec, Potenciali razvoja muzejskega turizma v obalnem rism „Museumcultour“ (Portorož: University of Primorska - Faculty
delu istrskega polotoka (Portorož: Fakulteta za turistične študije of Tourism Studies TURISTICA 2014).
TURISTICA, 2015).
8 Museums Association. »Museums 2020 Discussion Papers« (Lon-
don: Museums Association, 2012), 4. http://www.museumsassocia-
tion.org/download?id=806530 (25.2. 2013).
