Page 42 - Studia Universitatis Hereditati, vol 6(1) (2018)
P. 42
dia universitatis her editati, letnik 6 (2018), številk a 1 42višji točki tumbe. Tako bi lahko na eni strani pre-
verili deponiranje pekačev v plasti, na drugi pa
hereditatiprisotnost bivališč, kar bi morda podalo povsem
drugi uvid v srednjeveško materialno kulturo Slika 6. Mogila, srednjeveška jama SE 50 z ostanki pas-
tega naselja. Preostale najdbe te poselitvene faze je lobanje (a) in v celoti ohranjenega vrča (b) (foto: Aleš
obsegajo še odlomke drugih tipov srednjeveške- Ogorelec, arhiv UP FHŠ IAD).
ga posodja (predvsem lonce ipd.), nekateri izmed
njih so tudi okrašeni z vrezi. Izstopa morda pri- Na celotnem prostoru Mogile niti v eni od
merek sklede, okrašene z antropomorfno upodo- raziskav do sedaj niso bile evidentirane ostaline
bitvijo, ki sodi v čas 12. oziroma 13. stoletja (G1). srednjeveških bivanjskih objektov, zato se tudi
Poleg keramičnih najdb so bili v tej fazi odkriti ne more potrditi, da je bil prostor v srednjem
še odlomki steklenih zapestnic (G4–5), deli ko- veku uporabljen kot naselbinski prostor. Takšna
vinskih ploščic (G2), odlomki puščic (G7), no- odsotnost stavb bi sicer lahko bila planirana, ali
žev in keramičnih pip (G3). Najdbe izkazujejo pa se tako odraža njihovo uničenje ob izgradnji
časovni razpon od srednjega veka do otomanske- recentnih bivališč in javnih zgradb. Vsekakor bi
ga obdobja. bilo smiselno to hipotezo preveriti z raziskavami
na najvišji središčni točki naselja. Po drugi dru-
Najmlajša, četrta poselitvena faza se je for- gi strani pa je bilo na več lokacijah evidentirano,
mirala kot rezultat novejših gradbenih aktiv- da so se pelagonske prazgodovinske tumbe v sre-
nosti, saj se je v njenih plasteh nahajal odpadni dnjem veku pogosto uporabljale kot prostor po-
gradbeni material in pa najdbe zadnjih dveh sto- kopavanja, v bližini katerega je bila zgrajena cer-
letij (slika 5), v njej pa so bile evidentirane še ne- kev, zaradi česar se je ustvarilo mnenje, da veljajo
olitske najdbe kakor tudi srednjeveško keramič- za prostor, kateri ni bil namenjen profanim ak-
no posodje. tivnostim in bivanju. Odprto ostaja tudi vpraša-
nje, v katerem časovnem odseku srednjega veka
Arhitekturne ostaline
Prostor raziskav je bil razmeroma majhen, temu
ustrezno pa so bile razmeroma skromne tudi
odkrite arhitekture ostaline.
V srednjeveških naselbinskih fazah ni bilo
arhitekturnih ostalin, ki bi kazale na prisotnost
bivanjskih objektov ali gospodarskih zgradb. V
zgornjih dveh poselitvenih fazah je bil evidenti-
ran jarek, sledi ožgane ilovice in mnogotere vko-
pane jame, katere pa žal ne podajo mnogo infor-
macij o življenju v srednjem veku. Prisotnost jam
sicer potrjuje, da so imele prazgodovinske tumbe
v srednjem veku poleg funerarnega tudi posvet-
ni značaj, saj so lahko bile uporabljane tudi kot
prostor odpada. Ostaja pa vprašanje, ali so evi-
dentirane odpadne jame povezane z obredjem
pokopavanja ali pa morda z naselbino, katere sle-
di do sedaj še niso bile odkrite. Med srednjeve-
škimi jamami izstopata dve. V eni od njih je bil
pri dnu jame odkrit pokop psa (slika 6a), tik pod
njim pa skoraj v celoti ohranjen vrč (slika 6b). V
drugi jami je bila odkrita lobanja goveda.
verili deponiranje pekačev v plasti, na drugi pa
hereditatiprisotnost bivališč, kar bi morda podalo povsem
drugi uvid v srednjeveško materialno kulturo Slika 6. Mogila, srednjeveška jama SE 50 z ostanki pas-
tega naselja. Preostale najdbe te poselitvene faze je lobanje (a) in v celoti ohranjenega vrča (b) (foto: Aleš
obsegajo še odlomke drugih tipov srednjeveške- Ogorelec, arhiv UP FHŠ IAD).
ga posodja (predvsem lonce ipd.), nekateri izmed
njih so tudi okrašeni z vrezi. Izstopa morda pri- Na celotnem prostoru Mogile niti v eni od
merek sklede, okrašene z antropomorfno upodo- raziskav do sedaj niso bile evidentirane ostaline
bitvijo, ki sodi v čas 12. oziroma 13. stoletja (G1). srednjeveških bivanjskih objektov, zato se tudi
Poleg keramičnih najdb so bili v tej fazi odkriti ne more potrditi, da je bil prostor v srednjem
še odlomki steklenih zapestnic (G4–5), deli ko- veku uporabljen kot naselbinski prostor. Takšna
vinskih ploščic (G2), odlomki puščic (G7), no- odsotnost stavb bi sicer lahko bila planirana, ali
žev in keramičnih pip (G3). Najdbe izkazujejo pa se tako odraža njihovo uničenje ob izgradnji
časovni razpon od srednjega veka do otomanske- recentnih bivališč in javnih zgradb. Vsekakor bi
ga obdobja. bilo smiselno to hipotezo preveriti z raziskavami
na najvišji središčni točki naselja. Po drugi dru-
Najmlajša, četrta poselitvena faza se je for- gi strani pa je bilo na več lokacijah evidentirano,
mirala kot rezultat novejših gradbenih aktiv- da so se pelagonske prazgodovinske tumbe v sre-
nosti, saj se je v njenih plasteh nahajal odpadni dnjem veku pogosto uporabljale kot prostor po-
gradbeni material in pa najdbe zadnjih dveh sto- kopavanja, v bližini katerega je bila zgrajena cer-
letij (slika 5), v njej pa so bile evidentirane še ne- kev, zaradi česar se je ustvarilo mnenje, da veljajo
olitske najdbe kakor tudi srednjeveško keramič- za prostor, kateri ni bil namenjen profanim ak-
no posodje. tivnostim in bivanju. Odprto ostaja tudi vpraša-
nje, v katerem časovnem odseku srednjega veka
Arhitekturne ostaline
Prostor raziskav je bil razmeroma majhen, temu
ustrezno pa so bile razmeroma skromne tudi
odkrite arhitekture ostaline.
V srednjeveških naselbinskih fazah ni bilo
arhitekturnih ostalin, ki bi kazale na prisotnost
bivanjskih objektov ali gospodarskih zgradb. V
zgornjih dveh poselitvenih fazah je bil evidenti-
ran jarek, sledi ožgane ilovice in mnogotere vko-
pane jame, katere pa žal ne podajo mnogo infor-
macij o življenju v srednjem veku. Prisotnost jam
sicer potrjuje, da so imele prazgodovinske tumbe
v srednjem veku poleg funerarnega tudi posvet-
ni značaj, saj so lahko bile uporabljane tudi kot
prostor odpada. Ostaja pa vprašanje, ali so evi-
dentirane odpadne jame povezane z obredjem
pokopavanja ali pa morda z naselbino, katere sle-
di do sedaj še niso bile odkrite. Med srednjeve-
škimi jamami izstopata dve. V eni od njih je bil
pri dnu jame odkrit pokop psa (slika 6a), tik pod
njim pa skoraj v celoti ohranjen vrč (slika 6b). V
drugi jami je bila odkrita lobanja goveda.
