Page 39 - Studia Universitatis Hereditati, vol 6(1) (2018)
P. 39
ia universitatisSlika 3. Mogila, pogled arheološko testno sondo z instali- debelini 2,90 m. Ugotovljena debelina kulturne
ar heološke r azisk ave na najdišču školsk a tumba v mogili v letu 2014 39 ranim fotografskim A-stativom (foto: Aleš Ogorelec, ar- plasti je sicer dosti manjša od tiste, dokumentira-
hiv UP FHŠ IAD). ne z izkopavanji leta 1977 (6,09 m). Takšna razli-
ka v debelini pa niti ne preseneča, saj so izkopa-
Slika 4. Mogila, delo na terenu (georeferenciranje arhe- vanja v letu 1977 potekala na najvišjem prostoru
oloških ostalin) – merjenje s totalno postajo (foto: Aleš tumbe, medtem ko so raziskave v letu 2014 zaob-
Ogorelec, arhiv UP FHŠ IAD). jele le prostor njene periferije. Pri tem je potreb-
no poudariti še, da so recentni gradbeni posegi
Stratigrafija in pa srednjeveške jame v večji meri poškodova-
Stratifikacija plasti in arheoloških ostalin je v li večino evidentiranih neolitskih plasti in osta-
raziskani sondi obsegala razpon od geološke lin. Vsem okoliščinam navkljub pa je stratigrafija
osnove do povsem recentnih ostankov v skupni omogočila vpogled v jasno zamejene arheološke
kontekste, obseg materialne kulture pa je opre-
delil karakter te izjemno zanimive naselbine.
Rezultati izkopavanj potrjujejo jasno sosled-
je štirih poselitvenih faz (horizontov), v katerih
so bile evidentirane številne stratigrafske enote,
ki označujejo arheološke kontekste različnih os-
talin objektov in plasti. Pri njihovem odstranje-
vanju in dokumentiranju so bila upoštevana vsa
načela arheološke stratigrafije z uporabo Harri-
sove matrike, kar je omogočilo precizno locira-
nje odkritih arheoloških kontekstov kakor tudi
jasen uvid v samo stratigrafijo naselbine. Na ta
način pridobljeni podatki podajajo lažje berljiv
in primerljiv pregled arheološke dokumentacije
odkritih kontekstov, vsaj v tistem delu območja,
kjer ni bilo kasnejših posegov.
Štiri poselitvene faze so bile najjasneje iz-
ražene v severno-zahodnem profilu, kjer so sre-
dnjeveški in recentni posegi le v manjši meri poš-
kodovali spodaj ležeče plasti (slika 5).
Najstarejša (1.) poselitvena faza je obsega-
la neolitske plasti in arheološke kontekste, ki
so se odložili tik nad naravno geološko osnovo.
Odkriti arheološki konteksti so bili tu ohranje-
ni najbolje, čeprav so tudi tu plasti vsaj še delno
poškodovane s srednjeveškimi jamami. V prvi
poselitveni fazi je bilo evidentiranih več arhitek-
turnih ostalin, nekaj neolitskih jam kakor tudi
plasti, ki jih lahko povezujemo z naravnimi ge-
ološkimi procesi, ki so se odvijali v najzgodnej-
ših fazah naselbine. Najnižja plast prve poselit-
vene faze je bila sestavljena iz mivkastega peska,
v katero so bile vkopane posamezne zgodnje ne-
olitske jame. V njih so bili odloženi posamezni
ar heološke r azisk ave na najdišču školsk a tumba v mogili v letu 2014 39 ranim fotografskim A-stativom (foto: Aleš Ogorelec, ar- plasti je sicer dosti manjša od tiste, dokumentira-
hiv UP FHŠ IAD). ne z izkopavanji leta 1977 (6,09 m). Takšna razli-
ka v debelini pa niti ne preseneča, saj so izkopa-
Slika 4. Mogila, delo na terenu (georeferenciranje arhe- vanja v letu 1977 potekala na najvišjem prostoru
oloških ostalin) – merjenje s totalno postajo (foto: Aleš tumbe, medtem ko so raziskave v letu 2014 zaob-
Ogorelec, arhiv UP FHŠ IAD). jele le prostor njene periferije. Pri tem je potreb-
no poudariti še, da so recentni gradbeni posegi
Stratigrafija in pa srednjeveške jame v večji meri poškodova-
Stratifikacija plasti in arheoloških ostalin je v li večino evidentiranih neolitskih plasti in osta-
raziskani sondi obsegala razpon od geološke lin. Vsem okoliščinam navkljub pa je stratigrafija
osnove do povsem recentnih ostankov v skupni omogočila vpogled v jasno zamejene arheološke
kontekste, obseg materialne kulture pa je opre-
delil karakter te izjemno zanimive naselbine.
Rezultati izkopavanj potrjujejo jasno sosled-
je štirih poselitvenih faz (horizontov), v katerih
so bile evidentirane številne stratigrafske enote,
ki označujejo arheološke kontekste različnih os-
talin objektov in plasti. Pri njihovem odstranje-
vanju in dokumentiranju so bila upoštevana vsa
načela arheološke stratigrafije z uporabo Harri-
sove matrike, kar je omogočilo precizno locira-
nje odkritih arheoloških kontekstov kakor tudi
jasen uvid v samo stratigrafijo naselbine. Na ta
način pridobljeni podatki podajajo lažje berljiv
in primerljiv pregled arheološke dokumentacije
odkritih kontekstov, vsaj v tistem delu območja,
kjer ni bilo kasnejših posegov.
Štiri poselitvene faze so bile najjasneje iz-
ražene v severno-zahodnem profilu, kjer so sre-
dnjeveški in recentni posegi le v manjši meri poš-
kodovali spodaj ležeče plasti (slika 5).
Najstarejša (1.) poselitvena faza je obsega-
la neolitske plasti in arheološke kontekste, ki
so se odložili tik nad naravno geološko osnovo.
Odkriti arheološki konteksti so bili tu ohranje-
ni najbolje, čeprav so tudi tu plasti vsaj še delno
poškodovane s srednjeveškimi jamami. V prvi
poselitveni fazi je bilo evidentiranih več arhitek-
turnih ostalin, nekaj neolitskih jam kakor tudi
plasti, ki jih lahko povezujemo z naravnimi ge-
ološkimi procesi, ki so se odvijali v najzgodnej-
ših fazah naselbine. Najnižja plast prve poselit-
vene faze je bila sestavljena iz mivkastega peska,
v katero so bile vkopane posamezne zgodnje ne-
olitske jame. V njih so bili odloženi posamezni
