Page 41 - Studia Universitatis Hereditati, vol 6(1) (2018)
P. 41
ia universitatisodlomki fine lončenine, odlomek modela hiše, Drugo poselitveno fazo lahko ravno tako
ar heološke r azisk ave na najdišču školsk a tumba v mogili v letu 2014 41 noga žrtvenika, sekira in žrmlje. Zunaj teh jam, pripišemo neolitskemu obdobju, čeravno je za-
takoj nad geološko osnovo, pa so bili odloženi njo značilno, da je bila precej poškodovana s sre-
odlomki fine polirane in belo slikane kerami- dnjeveškimi jamami; precej poškodovana pa je
ke, kamnita orodja, sekire, keramični projektili tudi njena zgornja površina, na kateri se pojav-
za frače, perforirani keramični diski, keramične ljajo še dokaj številni srednjeveški odlomki. V
figurine in obdelan jelenov rog, kar jasno opre- drugi poselitveni fazi je bila odkrita posoda, ki je
deljuje neolitski karakter te poselitvene faze. značilna za četrto fazo veluško-porodinske kul-
Nad njo so bile odkrite arhitekturne ostaline, turne skupine, pa projektili za fračo, in še drugi
ki v neolitiku Pelagonije predstavljajo novost. odlomki neolitskih posod (slika 5). Lahko jo ra-
Izkazovale so se kot ostanki polkrožne zgradbe zumemo kot najmlajši arheološki kontekst z jas-
(objekta), zgrajene iz tanjših lesenih kolov (evi- nimi neolitskimi obeležji, ki je bil odkrit na pro-
dentirani kot vkopi za količe). Na območju son- storu raziskav. Poleg že omenjenih najdb, pa so
de so bile sicer odkrite samo ostaline polovice bili v drugi poselitveni fazi odkriti tudi števil-
zgradbe (druga polovica je segla izven izkopne- ni drugi neolitski artefakti, večinoma premešani
ga polja). Notranjost objekta je bila poškodova- po plasteh. Med njimi so bila razmeroma števil-
na z nekaj manjšimi jamami. Zgradba je bila pos- na kamnita orodja, odlomki keramičnega po-
tavljena na umetno izravnan prostor, kateri se je sodja, tipičnega za faze 2.–4. veluško-porodinske
na vzhodnem delu naglo spuščal. Na tem prede- kulturne skupine, kakor tudi deli antropomor-
lu je bila odkrita koncentracija nekoliko masiv- fnih modelov hiš, figurine, projektili za fračo,
nejših kolov, kateri bi lahko delovali kot nosilci ploščati diski s perforacijo idr.
za leseno platformo. Spričo dosedanjih podat-
kov je nemogoče potrditi, da sta ti dve konstruk- Nad njo se je nahajala tretja poselitvena faza,
ciji medsebojno povezani, čeprav, glede na nju- katero na osnovi arheoloških najdb časovno lah-
no bližino, takšne možnosti ne gre izključiti. Na ko uvrstimo v srednji vek (slika 5). V plasteh te
mestu, kjer teren naglo pada, je za to fazo zna- faze so bili sicer evidentirani tudi odlomki neo
čilno sosledje temnejših tankih plasti. Te so re- litske keramike, kar dokazuje, da so srednjeveške
zultat delovanja (dviganja in padanja) vodne gla- jame pogosto posegle tudi v neolitske plasti, za-
dine, kar kaže na številne poplavne dogodke, ki radi česar so se neolitske najdbe sekundarno od-
so značilni za Pelagonijo še danes. Takšni pro- ložile v višje ležečih srednjeveških kontekstih.
cesi premeščajo zemljo in v njej odložene najd- Za razliko od predhodnih raziskav pa v arheo-
be, zaradi česar se formirajo zelo tanke in lečasto loški kampanji v letu 2014 ni bil odkrit niti en
odložene naplavinske plasti. Zraven njih se je na- srednjeveški pokop. V tej poselitveni fazi ni bilo
hajala najnižja izkopna točka v sondi, kjer je bilo evidentiranih niti arhitekturnih ostalin z izjemo
zaznano tudi poniranje vode iz geološke osnove. nekaj jam in jarkov, kar kaže na to, da ta predel
Glede na geološke značilnosti Pelagonije in tudi naselbine v srednjem veku ni bil uporabljan kot
same lokacije tumbe je bilo zaznano, da samo ge- prostor za bivanje ampak kot prostor gospodar-
ološko osnovo terena sestavlja vodni peskovit oz. skih aktivnosti. Mnoštvo odkritih srednjeveških
mivkast sediment, ki je verjetno nastal kot pos- pekačev namreč nakazuje, da je bil prostor na-
ledica morskega delovanja na prostoru Pelago- menjen pripravi in uživanju jedi, v prvi vrsti kru-
nije pred nekaj milijoni let. Samo dno sonde pa ha (G8). Spričo dejstva, da so bili v predhodnih
je nedvomno pokazalo, da so bila naselja prvih izkopavanjih odkriti številni skeletni pokopi, bi
poljedelcev v Pelagoniji, t.i. tumbe, formirane na lahko morda sklepali, da so bili odkriti pekači
naravno privzdignjenih terasah iznad zamočvir- namenjeni uživanju hrane ob pokopu oz. dru-
jenih območij. gim pogrebnim običajem. Vsekakor pa bi bilo
potrebno omenjene hipoteze v prihodnje preve-
riti še na drugih lokacijah naselja, morda na naj-
ar heološke r azisk ave na najdišču školsk a tumba v mogili v letu 2014 41 noga žrtvenika, sekira in žrmlje. Zunaj teh jam, pripišemo neolitskemu obdobju, čeravno je za-
takoj nad geološko osnovo, pa so bili odloženi njo značilno, da je bila precej poškodovana s sre-
odlomki fine polirane in belo slikane kerami- dnjeveškimi jamami; precej poškodovana pa je
ke, kamnita orodja, sekire, keramični projektili tudi njena zgornja površina, na kateri se pojav-
za frače, perforirani keramični diski, keramične ljajo še dokaj številni srednjeveški odlomki. V
figurine in obdelan jelenov rog, kar jasno opre- drugi poselitveni fazi je bila odkrita posoda, ki je
deljuje neolitski karakter te poselitvene faze. značilna za četrto fazo veluško-porodinske kul-
Nad njo so bile odkrite arhitekturne ostaline, turne skupine, pa projektili za fračo, in še drugi
ki v neolitiku Pelagonije predstavljajo novost. odlomki neolitskih posod (slika 5). Lahko jo ra-
Izkazovale so se kot ostanki polkrožne zgradbe zumemo kot najmlajši arheološki kontekst z jas-
(objekta), zgrajene iz tanjših lesenih kolov (evi- nimi neolitskimi obeležji, ki je bil odkrit na pro-
dentirani kot vkopi za količe). Na območju son- storu raziskav. Poleg že omenjenih najdb, pa so
de so bile sicer odkrite samo ostaline polovice bili v drugi poselitveni fazi odkriti tudi števil-
zgradbe (druga polovica je segla izven izkopne- ni drugi neolitski artefakti, večinoma premešani
ga polja). Notranjost objekta je bila poškodova- po plasteh. Med njimi so bila razmeroma števil-
na z nekaj manjšimi jamami. Zgradba je bila pos- na kamnita orodja, odlomki keramičnega po-
tavljena na umetno izravnan prostor, kateri se je sodja, tipičnega za faze 2.–4. veluško-porodinske
na vzhodnem delu naglo spuščal. Na tem prede- kulturne skupine, kakor tudi deli antropomor-
lu je bila odkrita koncentracija nekoliko masiv- fnih modelov hiš, figurine, projektili za fračo,
nejših kolov, kateri bi lahko delovali kot nosilci ploščati diski s perforacijo idr.
za leseno platformo. Spričo dosedanjih podat-
kov je nemogoče potrditi, da sta ti dve konstruk- Nad njo se je nahajala tretja poselitvena faza,
ciji medsebojno povezani, čeprav, glede na nju- katero na osnovi arheoloških najdb časovno lah-
no bližino, takšne možnosti ne gre izključiti. Na ko uvrstimo v srednji vek (slika 5). V plasteh te
mestu, kjer teren naglo pada, je za to fazo zna- faze so bili sicer evidentirani tudi odlomki neo
čilno sosledje temnejših tankih plasti. Te so re- litske keramike, kar dokazuje, da so srednjeveške
zultat delovanja (dviganja in padanja) vodne gla- jame pogosto posegle tudi v neolitske plasti, za-
dine, kar kaže na številne poplavne dogodke, ki radi česar so se neolitske najdbe sekundarno od-
so značilni za Pelagonijo še danes. Takšni pro- ložile v višje ležečih srednjeveških kontekstih.
cesi premeščajo zemljo in v njej odložene najd- Za razliko od predhodnih raziskav pa v arheo-
be, zaradi česar se formirajo zelo tanke in lečasto loški kampanji v letu 2014 ni bil odkrit niti en
odložene naplavinske plasti. Zraven njih se je na- srednjeveški pokop. V tej poselitveni fazi ni bilo
hajala najnižja izkopna točka v sondi, kjer je bilo evidentiranih niti arhitekturnih ostalin z izjemo
zaznano tudi poniranje vode iz geološke osnove. nekaj jam in jarkov, kar kaže na to, da ta predel
Glede na geološke značilnosti Pelagonije in tudi naselbine v srednjem veku ni bil uporabljan kot
same lokacije tumbe je bilo zaznano, da samo ge- prostor za bivanje ampak kot prostor gospodar-
ološko osnovo terena sestavlja vodni peskovit oz. skih aktivnosti. Mnoštvo odkritih srednjeveških
mivkast sediment, ki je verjetno nastal kot pos- pekačev namreč nakazuje, da je bil prostor na-
ledica morskega delovanja na prostoru Pelago- menjen pripravi in uživanju jedi, v prvi vrsti kru-
nije pred nekaj milijoni let. Samo dno sonde pa ha (G8). Spričo dejstva, da so bili v predhodnih
je nedvomno pokazalo, da so bila naselja prvih izkopavanjih odkriti številni skeletni pokopi, bi
poljedelcev v Pelagoniji, t.i. tumbe, formirane na lahko morda sklepali, da so bili odkriti pekači
naravno privzdignjenih terasah iznad zamočvir- namenjeni uživanju hrane ob pokopu oz. dru-
jenih območij. gim pogrebnim običajem. Vsekakor pa bi bilo
potrebno omenjene hipoteze v prihodnje preve-
riti še na drugih lokacijah naselja, morda na naj-
