Page 31 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(1) (2020)
P. 31
ia universitatisPoskus branja zgodovine kulturne krajine na Krasu
31An Attempt to read the History of the Karst Cultural Landscape
Andrej Jazbec
Zavod za varstvo kulturne dediščine, Slovenija
andrej.jazbec@zvkds.si
V prispevku sta predstavljeni analiza in interpretacija posnetkov lidar površja slovenskega Krasa. Ugoto-
vljeni so bile različne oblike in vzorci parcelacij, domnevno iz obdobja prazgodovine in antike. Ti so bili
razvrščeni v skupine glede na obliko parcel in načina delitve zemlje. Narejen je bil poskus predstavitve
njihovega sosledja ter s tem rekonstrukcija nastanka in razvoja kulturne krajine.
Ključne besede: LiDAR, parcelacija, kulturna krajina, Kras, gradišča, prazgodovina, antika
The research paper contains an analysis and interpretation of LiDAR images and data showing differ-
ent areas of the Slovene Karst region. The images show different shapes and patterns of land (field, par-
cel) division in this area which probably date from prehistory and antiquity. They have been divided into
groups based on the shape of the parcel and method of field division. The paper also attempts to chrono-
logically sequence them and thus reconstruct the beginning and the evolution of cultural landscaping
in the aforementioned area.
Keywords: LiDAR, field divison, cultural landscape, Karst, hilltop settlements, prehistory, antiquity
Prispevek je poskus prepoznavanja in razvr-
stitve različnih oblik parcelacije iz prete- hodu. Manj izrazito je zamejena na vzhodu, kjer
klosti, domnevno iz prazgodovine in anti- prehaja v gričevnato-hribovite Brkine. Po sredi-
ni Krasa niz vzpetin deli planoto v dinarski sme-
ke, in s tem ustvariti prostor za interpretacijo ter ri JV–SZ na dva dela, po njih sedaj teče državna
globlje razumevanje vzorcev in zakonitosti obli- meja z Italijo.
kovanja kulturne krajine in rabe prostora. Obde- Na Krasu je bilo treba v pridobitev obdelo-
lana je bila širša okolica Komna s posameznimi valne površine vložiti veliko dela – otrebiti ka-
primeri z ostalega Krasa. V prispevku so prikaza- menje na površini ter razbiti/lomiti skale, ki so
ni le izseki, ki bolje predstavljajo oblike in vzorce štrlele iz tal. Iz zemeljskih žepov med skalami
parcelacije, ki pa se pojavljajo povsod na Krasu. pa se je kopala prst in se nanašala tja, kjer je je
Prav ponavljanje sledov enakih oblik in vzorcev primanjkovalo. Izpraznjeni žepi so bili zravna-
delitve zemlje v različnih kontekstih se razume ni s kamenjem in prekriti s prstjo. Do obdeloval-
kot potrditev njihove verodostojnosti. ne zemlje in pokrajine, kakršno poznamo danes,
Kras je pretežno med 200 in 400 m visoka je vodila dolga pot. Opravljena je bila postopno,
apnenčasta planota, ki je s treh strani ostro za- sledile so si (in si še) izboljšave, ki so bile v skla-
mejena. Strmo se spušča proti Tržaškemu zalivu du z danostmi in tudi zmožnostmi/potrebami
na jugu in proti Vipavski dolini na severu, kjer obdelovalne tehnologije. Težko pridobljeno ob-
jo obroblja venec hribov, visokih do 600 m. Ne- delovalno zemljo je bilo treba zaščititi pred živi-
koliko blažji je spust v Furlansko nižino na za- no in burjo, zato so jo obdali s suhozidi. Nagnje-
h t t p s : //d o i . o r g /10 . 2 6 49 3 /2 35 0 - 5 4 4 3 . 8 (1) 3 1-49
31An Attempt to read the History of the Karst Cultural Landscape
Andrej Jazbec
Zavod za varstvo kulturne dediščine, Slovenija
andrej.jazbec@zvkds.si
V prispevku sta predstavljeni analiza in interpretacija posnetkov lidar površja slovenskega Krasa. Ugoto-
vljeni so bile različne oblike in vzorci parcelacij, domnevno iz obdobja prazgodovine in antike. Ti so bili
razvrščeni v skupine glede na obliko parcel in načina delitve zemlje. Narejen je bil poskus predstavitve
njihovega sosledja ter s tem rekonstrukcija nastanka in razvoja kulturne krajine.
Ključne besede: LiDAR, parcelacija, kulturna krajina, Kras, gradišča, prazgodovina, antika
The research paper contains an analysis and interpretation of LiDAR images and data showing differ-
ent areas of the Slovene Karst region. The images show different shapes and patterns of land (field, par-
cel) division in this area which probably date from prehistory and antiquity. They have been divided into
groups based on the shape of the parcel and method of field division. The paper also attempts to chrono-
logically sequence them and thus reconstruct the beginning and the evolution of cultural landscaping
in the aforementioned area.
Keywords: LiDAR, field divison, cultural landscape, Karst, hilltop settlements, prehistory, antiquity
Prispevek je poskus prepoznavanja in razvr-
stitve različnih oblik parcelacije iz prete- hodu. Manj izrazito je zamejena na vzhodu, kjer
klosti, domnevno iz prazgodovine in anti- prehaja v gričevnato-hribovite Brkine. Po sredi-
ni Krasa niz vzpetin deli planoto v dinarski sme-
ke, in s tem ustvariti prostor za interpretacijo ter ri JV–SZ na dva dela, po njih sedaj teče državna
globlje razumevanje vzorcev in zakonitosti obli- meja z Italijo.
kovanja kulturne krajine in rabe prostora. Obde- Na Krasu je bilo treba v pridobitev obdelo-
lana je bila širša okolica Komna s posameznimi valne površine vložiti veliko dela – otrebiti ka-
primeri z ostalega Krasa. V prispevku so prikaza- menje na površini ter razbiti/lomiti skale, ki so
ni le izseki, ki bolje predstavljajo oblike in vzorce štrlele iz tal. Iz zemeljskih žepov med skalami
parcelacije, ki pa se pojavljajo povsod na Krasu. pa se je kopala prst in se nanašala tja, kjer je je
Prav ponavljanje sledov enakih oblik in vzorcev primanjkovalo. Izpraznjeni žepi so bili zravna-
delitve zemlje v različnih kontekstih se razume ni s kamenjem in prekriti s prstjo. Do obdeloval-
kot potrditev njihove verodostojnosti. ne zemlje in pokrajine, kakršno poznamo danes,
Kras je pretežno med 200 in 400 m visoka je vodila dolga pot. Opravljena je bila postopno,
apnenčasta planota, ki je s treh strani ostro za- sledile so si (in si še) izboljšave, ki so bile v skla-
mejena. Strmo se spušča proti Tržaškemu zalivu du z danostmi in tudi zmožnostmi/potrebami
na jugu in proti Vipavski dolini na severu, kjer obdelovalne tehnologije. Težko pridobljeno ob-
jo obroblja venec hribov, visokih do 600 m. Ne- delovalno zemljo je bilo treba zaščititi pred živi-
koliko blažji je spust v Furlansko nižino na za- no in burjo, zato so jo obdali s suhozidi. Nagnje-
h t t p s : //d o i . o r g /10 . 2 6 49 3 /2 35 0 - 5 4 4 3 . 8 (1) 3 1-49
