Page 33 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(1) (2020)
P. 33
ia universitatislje in prostor1 ter na strani PISO – Prostorski in- vzpostavitev ravnih črt v naravi. To je še pose-
poskus br anja zgodovine kultur ne kr ajine na kr asu 33 formacijski sistem občin. Posnetki niso bili do- bej opazno, ko se je ta oblika parcelacije prilaga-
datno obdelani, temveč uporabljeni v navadnem jala predhodnim. Pri tej obliki so se sistematično
sivinskem senčenju terena. V nekaterih izbra- uporabljale tudi vzporedne črte. Ta ugotovitev se
nih točkah je bil opravljen tudi ogled na terenu. je upoštevala tudi pri izrisovanju sledi. Pri tem
Predvsem pri prepoznavanju sledov tretje parce- so bile upoštevane tudi manj izrazite in osamlje-
lacije z ravnimi linijami so bile zaradi podobno- ne sledi, ki jih kot posameznih ne bi bilo možno
sti s posegi v prostor iz 19. stoletja opravljene pre- upoštevati. Verodostojnost jim daje ponavljanje
verbe v franciscejskem katastru. enakih vzorcev in zakonitosti. Sem prištevamo
tudi nekatere elemente domnevno naravnega re-
Pri parcelnih mejah so bili sprva upošteva- liefa, npr. plastnice. Te so bile upoštevane le, če
ni le sledovi, ki niso povezani z današnjo parce- so se vklapljale v kontekst določene parcelacije2.
lacijo in se navezujejo na gradišča ter znane rim-
ske ostaline. Ti so najjasnejši in najštevilnejši na Groblje so povečini izrisane okroglo, četu-
predelih, ki v novem veku niso služili kot obde- di to niso. Okrogla je domnevno njihova izvorna
lovalne površine, temveč kot gozd, travniki in oblika. Kraševci so starejše groblje in kupe kame-
predvsem pašniki. Meje polj in njihova notranja nja pri čiščenju polj in travnikov pogosto upo-
ureditev so na posnetkih lidar opazni bodisi kot rabljali za odlaganje kamenja in s tem spreminja-
izstopajoči zidovi ali škarpe, največkrat pa zaradi li njihovo prvotno obliko.
sesutja le-teh kot nasipi. Lahko so tudi zamejena
s potmi. Pojem polje se uporablja v smislu posa- Da je določena sled stara, je mogoče sklepati
mezne parcele, največkrat ograjene z zidom. Poti iz konteksta. Predvsem po tem, da se navezuje na
so povečini opazne kot v teren vdrte črte, sledi, stare strukture (npr. gradišča), na staro opuščeno
če so bile obrobljene z zidovi, pa kot dva vzpore- parcelacijo in da je presekana s kasnejšimi, seda-
dna nasipa (Mlekuž 2015, 681). njimi, strukturami pa tudi po tem, ali po obliki
spada v katero od predlaganih skupin parcelaci-
Opaženo je bilo, da se vzorci, ki so značilni je. V primeru poti je to mogoče sklepati tudi po
za oblike parcelacije prvega civilizacijskega ciklu- tem, da se na posameznih odsekih pojavljajo deli
sa, pojavljajo tudi v sodobni parcelaciji. V nada- starejših vzporednih tras.
ljevanju raziskave se je pokazalo, da je smisel-
no upoštevati tudi dele sedanjih parcelnih mej, Glede na obliko so bila polja razdeljena v šti-
predvsem tiste, ki se navezujejo na potek starih, ri skupine. Te so: ovalna polja, polja organskih ob-
opuščenih struktur in zidov, ter tistih, ki so jim lik, polja z ravnimi stranicami ter polja z nepravil-
po obliki sorodni. nimi stranicami. Vsaka uporablja povsem svoje
oblike in logiko deljenja zemlje. Časovno ume-
Beleženje sledov stare parcelacije je bilo op- ščanje posamezne oblike parcelacije je domne-
ravljeno z izrisovanjem preko posnetkov lidar. va, ki temelji na sorodnosti in odnosu z gradi-
Zidovi so bili izrisani s črtami, ki so le v primerih šči in s poznanimi rimskimi ostalinami ter glede
masivnejših nasipov odebeljene in sledijo obrisu. na medsebojne odnose. Glede na pojavljajoče se
V primeru tretje parcelacije so bile pri izrisova- vzorce in odnose z oblikami parcelacij je mogoče
nju skoraj dosledno uporabljane ravne črte, kljub domnevati njihovo sosledje in razvoj. Glede na
nekoliko drugačnemu stanju v naravi. Vzrok za pojavljanje vzorcev, značilnih za parcelacije v sta-
to je spoznanje, da so bile pri tej obliki parcela- rem veku znotraj konteksta sodobne parcelaci-
cije prav ravne črte osnovno sredstvo za deljenje je, smemo domnevati na kontinuiteto, na nepre-
zemlje. Vzrok za nepravilnosti so lahko kasnej- kinjeno in ponovno uporabo starejših struktur.
še spremembe, nastale morda s sesipanjem zidov Posamezna parcelna meja, zid, pripadajoč starej-
in škarp ter z njihovimi popravili, in nedosledna
2 Človek je svoje posege vedno prilagajal naravnem reliefu in tega
1 Http://gis.arso.gov.si/evode/profile.aspx?id=atlas_voda_Lidar@ svojim posegom. Plastnice, ki so bile upoštevane, po vsej verjet-
Arso. nosti niso povsem »naravne« in za celotno interpretacijo niti niso
odločilne.
poskus br anja zgodovine kultur ne kr ajine na kr asu 33 formacijski sistem občin. Posnetki niso bili do- bej opazno, ko se je ta oblika parcelacije prilaga-
datno obdelani, temveč uporabljeni v navadnem jala predhodnim. Pri tej obliki so se sistematično
sivinskem senčenju terena. V nekaterih izbra- uporabljale tudi vzporedne črte. Ta ugotovitev se
nih točkah je bil opravljen tudi ogled na terenu. je upoštevala tudi pri izrisovanju sledi. Pri tem
Predvsem pri prepoznavanju sledov tretje parce- so bile upoštevane tudi manj izrazite in osamlje-
lacije z ravnimi linijami so bile zaradi podobno- ne sledi, ki jih kot posameznih ne bi bilo možno
sti s posegi v prostor iz 19. stoletja opravljene pre- upoštevati. Verodostojnost jim daje ponavljanje
verbe v franciscejskem katastru. enakih vzorcev in zakonitosti. Sem prištevamo
tudi nekatere elemente domnevno naravnega re-
Pri parcelnih mejah so bili sprva upošteva- liefa, npr. plastnice. Te so bile upoštevane le, če
ni le sledovi, ki niso povezani z današnjo parce- so se vklapljale v kontekst določene parcelacije2.
lacijo in se navezujejo na gradišča ter znane rim-
ske ostaline. Ti so najjasnejši in najštevilnejši na Groblje so povečini izrisane okroglo, četu-
predelih, ki v novem veku niso služili kot obde- di to niso. Okrogla je domnevno njihova izvorna
lovalne površine, temveč kot gozd, travniki in oblika. Kraševci so starejše groblje in kupe kame-
predvsem pašniki. Meje polj in njihova notranja nja pri čiščenju polj in travnikov pogosto upo-
ureditev so na posnetkih lidar opazni bodisi kot rabljali za odlaganje kamenja in s tem spreminja-
izstopajoči zidovi ali škarpe, največkrat pa zaradi li njihovo prvotno obliko.
sesutja le-teh kot nasipi. Lahko so tudi zamejena
s potmi. Pojem polje se uporablja v smislu posa- Da je določena sled stara, je mogoče sklepati
mezne parcele, največkrat ograjene z zidom. Poti iz konteksta. Predvsem po tem, da se navezuje na
so povečini opazne kot v teren vdrte črte, sledi, stare strukture (npr. gradišča), na staro opuščeno
če so bile obrobljene z zidovi, pa kot dva vzpore- parcelacijo in da je presekana s kasnejšimi, seda-
dna nasipa (Mlekuž 2015, 681). njimi, strukturami pa tudi po tem, ali po obliki
spada v katero od predlaganih skupin parcelaci-
Opaženo je bilo, da se vzorci, ki so značilni je. V primeru poti je to mogoče sklepati tudi po
za oblike parcelacije prvega civilizacijskega ciklu- tem, da se na posameznih odsekih pojavljajo deli
sa, pojavljajo tudi v sodobni parcelaciji. V nada- starejših vzporednih tras.
ljevanju raziskave se je pokazalo, da je smisel-
no upoštevati tudi dele sedanjih parcelnih mej, Glede na obliko so bila polja razdeljena v šti-
predvsem tiste, ki se navezujejo na potek starih, ri skupine. Te so: ovalna polja, polja organskih ob-
opuščenih struktur in zidov, ter tistih, ki so jim lik, polja z ravnimi stranicami ter polja z nepravil-
po obliki sorodni. nimi stranicami. Vsaka uporablja povsem svoje
oblike in logiko deljenja zemlje. Časovno ume-
Beleženje sledov stare parcelacije je bilo op- ščanje posamezne oblike parcelacije je domne-
ravljeno z izrisovanjem preko posnetkov lidar. va, ki temelji na sorodnosti in odnosu z gradi-
Zidovi so bili izrisani s črtami, ki so le v primerih šči in s poznanimi rimskimi ostalinami ter glede
masivnejših nasipov odebeljene in sledijo obrisu. na medsebojne odnose. Glede na pojavljajoče se
V primeru tretje parcelacije so bile pri izrisova- vzorce in odnose z oblikami parcelacij je mogoče
nju skoraj dosledno uporabljane ravne črte, kljub domnevati njihovo sosledje in razvoj. Glede na
nekoliko drugačnemu stanju v naravi. Vzrok za pojavljanje vzorcev, značilnih za parcelacije v sta-
to je spoznanje, da so bile pri tej obliki parcela- rem veku znotraj konteksta sodobne parcelaci-
cije prav ravne črte osnovno sredstvo za deljenje je, smemo domnevati na kontinuiteto, na nepre-
zemlje. Vzrok za nepravilnosti so lahko kasnej- kinjeno in ponovno uporabo starejših struktur.
še spremembe, nastale morda s sesipanjem zidov Posamezna parcelna meja, zid, pripadajoč starej-
in škarp ter z njihovimi popravili, in nedosledna
2 Človek je svoje posege vedno prilagajal naravnem reliefu in tega
1 Http://gis.arso.gov.si/evode/profile.aspx?id=atlas_voda_Lidar@ svojim posegom. Plastnice, ki so bile upoštevane, po vsej verjet-
Arso. nosti niso povsem »naravne« in za celotno interpretacijo niti niso
odločilne.
