Page 35 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(1) (2020)
P. 35
ia universitatisin trasirane, njihov potek pa se je verjetno spre- Opisana oblika parcelacije je v znatni meri
poskus br anja zgodovine kultur ne kr ajine na kr asu 35 minjal. še vedno prisotna v sedanji parcelaciji zemljišč na
Krasu.
Druga parcelacija – polja organskih oblik 6
Polja, združena v to skupino, so različnih ob- Tretja parcelacija – polja z ravnimi
lik, skupne pa so jim nepravilne organske oblike stranicami7
in želja po boljšem izkoristku razpoložljive po- Za parcelacijo polj z ravnimi stranicami je zna-
vršine, brez neizkoriščenega vmesnega prostora, čilna težnja po regulaciji, dosledna uporaba rav-
ki je ostajal med ovalnimi polji. Namesto stalne nih in vzporednih črt pri postavljanju mejnih
gradnje novih ovalnih ograd se je pričelo obsto- zidov. Pri delitvi zemlje se za izhodišče za vle-
ječa polja združevati v nova, večja, najpogoste- čenje osnovnih črt uporablja iz terena izstopa-
je podolgovata polja polovalnih ali nepravilnih joče poudarke (pogosto skale in kupe kamenja,
organskih oblik. Pri tem se je pogosto uporabi- tudi prazgodovinske groblje), ki se jih povezu-
lo dele zidov predhodnih ovalnih polj, v mejne je z ravnimi črtami, ki so lahko precej dolge in
zidove se je vključevalo obstoječe groblje – po- pogosto prečkajo več parcelnih enot. Pogosta
jav, ki je opazen tudi pri vseh kasnejših parcela- je uporaba vzporednic, vzorec pa praviloma ni
cijah. Oblika novega polja je bila odvisna od re- pravokoten, najpogosteje je tloris rombast. Pri
liefa, dane površine in že obstoječih polj in poti. bolj razgibani krajini sledi naravnim oblikam,
V grobem jih lahko razdelimo v dve skupini. V včasih pa vsaj delno predhodni prazgodovinski
prvi so sestavi polj, za katere se zdi, da so se pred- parcelaciji, vendar z ravnimi črtami z več og-
hodnemu jedru, včasih tudi večjemu ovalnemu lišči. Zelo opazna je težnja po izboljšavi in re-
polju, na obod dodajale nove ograde. Opaziti je gulaciji terena. Nagnjeni tereni so razdeljeni v
težnjo po zaokrožanju posesti navzven. Polja so vzporedne terase. Dokaj pogoste so vrtače z re-
na zunanjem delu zaokrožena in kdaj obkrože- guliranimi pobočji in dnom. Pobočja so izrav-
na z obzidanimi potmi. V drugi so skupine polj, nana v ploskve, dno ima ravne stranice, katerih
kjer pa so obliko polj v večji meri določale poti, potek se prek vzporednic in nadaljevanja rav-
ki so vodile iz jedra, ali pa je nagnjen teren nare- nih črt vklaplja v širši vzorec (slika 6). Posame-
koval gradnjo teras. V tem primeru so polja prev- zne poljske enote so praviloma precej majhne,
zela bolj podolgovato, iztegnjeno obliko. Kot vendar so to verjetno tudi delitve znotraj poses-
omenjeno se pri tej obliki polj pojavi izravnava- ti oz. regulacije ali izboljšave terena, npr. terase.
nje terena v terase (slika 4). Novi obliki polj so Ta oblika parcelacije je pokrila celotno ozem-
verjetno botrovali naraščanje prebivalstva, večji lje, njene sledi najdemo praktično povsod. Po-
pritisk na krajino in težnja po boljšem izkoristku samezni parcelacijski sklopi so – verjetno zara-
prostora. Z večanjem potreb so se dodajala nova di razgibanosti terena in predhodne parcelacije
in nova polja. Zdi se, da so poljske enote večje kot ter lastništev – precej omejeni, usmeritev vodil-
v prejšnji fazi. Z novo obliko deljenja zemlje se nih črt je pri vsakem drugačna.
izbriše vmesni prostor med ovalnimi polji. Poti
dobijo stalne trase in so obzidane. V to obliko parcelacije bi po obliki spadal
tudi že opisan poskus rimske državne parcelaci-
Način razdelitve zemlje s polji organskih ob- je, centuriacije (Mlekuž 2017), tj. nove parcelaci-
lik je zaobjel praktično celotno ozemlje, vseka- je v pravilnem rastru, ki – kot ugotavlja Mlekuž
kor so znotraj tega vsi sedanji obdelovalna zem- – po vsej verjetnosti na Krasu ni bila uspešna za-
ljišča in travniki, opazen pa je tudi na območjih, radi razgibanosti in zelo različne rodovitnosti ter
ki se ali so se do prve polovice 20. stol. uporablja- uporabnosti terena.
la le kot pašniki in v gozdu.
7 Gre za domnevne rimske posege v prazgodovinsko krajino.
6 Domnevno sovpada z železno dobo.
poskus br anja zgodovine kultur ne kr ajine na kr asu 35 minjal. še vedno prisotna v sedanji parcelaciji zemljišč na
Krasu.
Druga parcelacija – polja organskih oblik 6
Polja, združena v to skupino, so različnih ob- Tretja parcelacija – polja z ravnimi
lik, skupne pa so jim nepravilne organske oblike stranicami7
in želja po boljšem izkoristku razpoložljive po- Za parcelacijo polj z ravnimi stranicami je zna-
vršine, brez neizkoriščenega vmesnega prostora, čilna težnja po regulaciji, dosledna uporaba rav-
ki je ostajal med ovalnimi polji. Namesto stalne nih in vzporednih črt pri postavljanju mejnih
gradnje novih ovalnih ograd se je pričelo obsto- zidov. Pri delitvi zemlje se za izhodišče za vle-
ječa polja združevati v nova, večja, najpogoste- čenje osnovnih črt uporablja iz terena izstopa-
je podolgovata polja polovalnih ali nepravilnih joče poudarke (pogosto skale in kupe kamenja,
organskih oblik. Pri tem se je pogosto uporabi- tudi prazgodovinske groblje), ki se jih povezu-
lo dele zidov predhodnih ovalnih polj, v mejne je z ravnimi črtami, ki so lahko precej dolge in
zidove se je vključevalo obstoječe groblje – po- pogosto prečkajo več parcelnih enot. Pogosta
jav, ki je opazen tudi pri vseh kasnejših parcela- je uporaba vzporednic, vzorec pa praviloma ni
cijah. Oblika novega polja je bila odvisna od re- pravokoten, najpogosteje je tloris rombast. Pri
liefa, dane površine in že obstoječih polj in poti. bolj razgibani krajini sledi naravnim oblikam,
V grobem jih lahko razdelimo v dve skupini. V včasih pa vsaj delno predhodni prazgodovinski
prvi so sestavi polj, za katere se zdi, da so se pred- parcelaciji, vendar z ravnimi črtami z več og-
hodnemu jedru, včasih tudi večjemu ovalnemu lišči. Zelo opazna je težnja po izboljšavi in re-
polju, na obod dodajale nove ograde. Opaziti je gulaciji terena. Nagnjeni tereni so razdeljeni v
težnjo po zaokrožanju posesti navzven. Polja so vzporedne terase. Dokaj pogoste so vrtače z re-
na zunanjem delu zaokrožena in kdaj obkrože- guliranimi pobočji in dnom. Pobočja so izrav-
na z obzidanimi potmi. V drugi so skupine polj, nana v ploskve, dno ima ravne stranice, katerih
kjer pa so obliko polj v večji meri določale poti, potek se prek vzporednic in nadaljevanja rav-
ki so vodile iz jedra, ali pa je nagnjen teren nare- nih črt vklaplja v širši vzorec (slika 6). Posame-
koval gradnjo teras. V tem primeru so polja prev- zne poljske enote so praviloma precej majhne,
zela bolj podolgovato, iztegnjeno obliko. Kot vendar so to verjetno tudi delitve znotraj poses-
omenjeno se pri tej obliki polj pojavi izravnava- ti oz. regulacije ali izboljšave terena, npr. terase.
nje terena v terase (slika 4). Novi obliki polj so Ta oblika parcelacije je pokrila celotno ozem-
verjetno botrovali naraščanje prebivalstva, večji lje, njene sledi najdemo praktično povsod. Po-
pritisk na krajino in težnja po boljšem izkoristku samezni parcelacijski sklopi so – verjetno zara-
prostora. Z večanjem potreb so se dodajala nova di razgibanosti terena in predhodne parcelacije
in nova polja. Zdi se, da so poljske enote večje kot ter lastništev – precej omejeni, usmeritev vodil-
v prejšnji fazi. Z novo obliko deljenja zemlje se nih črt je pri vsakem drugačna.
izbriše vmesni prostor med ovalnimi polji. Poti
dobijo stalne trase in so obzidane. V to obliko parcelacije bi po obliki spadal
tudi že opisan poskus rimske državne parcelaci-
Način razdelitve zemlje s polji organskih ob- je, centuriacije (Mlekuž 2017), tj. nove parcelaci-
lik je zaobjel praktično celotno ozemlje, vseka- je v pravilnem rastru, ki – kot ugotavlja Mlekuž
kor so znotraj tega vsi sedanji obdelovalna zem- – po vsej verjetnosti na Krasu ni bila uspešna za-
ljišča in travniki, opazen pa je tudi na območjih, radi razgibanosti in zelo različne rodovitnosti ter
ki se ali so se do prve polovice 20. stol. uporablja- uporabnosti terena.
la le kot pašniki in v gozdu.
7 Gre za domnevne rimske posege v prazgodovinsko krajino.
6 Domnevno sovpada z železno dobo.
