Page 44 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(1) (2020)
P. 44
očje, vsaj deloma sledi parcelaciji polj z ravni- ga vrha in spodnje naselje na položnem severnem
mi stranicami. Sledi na ravnini kažejo na drugač- pobočju. Na vzpetini Mali Ovčnjak22, med gradi-
hereditatino razdelitev zemlje in s tem na drugačno rabo ščema, sta dve prazgodovinski groblji, domnev-
prostora. no stolpa, del obrambnega sistema iz 6. stol. pr. n.
št. (Teržan in Turk 2005). V spodnjem delu je v
Za konec poglejmo še območje severno rumeni barvi nakazan del vasi Škrbina, severoza-
od vasi Škrbina med gradiščema Lipovnik20 in hodno od Sv. Martina, ob večjem polju, pa nek-
Sv. Martin21 (slika 7). Gradišče Lipovnik skraj- danji zaselek Mihajli, ki je bil opuščen po požigu
no levo zgoraj tvorita dva utrjena vrhova, ki sta v drugi svetovni vojni. Prikazano ozemlje lahko
nadzorovala poti prek dveh prelazov. Na zahod- razdelimo na tri dele. Spodaj v dolini je najbolj-
nem vrhu, Sv. Katarini, je opazen oval 25 x 20 ša obdelovalna zemlja, višje na bolj zakraseli po-
m. Tudi Lipovnik oklepa obzidje, vendar po ko- lici so manj kvalitetne površine, kjer so bile do
ličini razvaline obzidja izgleda, da to ni bilo v ce- 20. stoletja njive, travniki in pašniki. Strma juž-
loti dokončano – oziroma le na njegovi vzhodni na pobočja hribov so se do 20. stoletja uporablja-
strani, ki je obrnjena proti prelazu Škapce in Vi- la predvsem kot skupni pašniki v vasi Škrbina.
pavski dolini, kjer so znotraj obzidja nepravilne
ovalne zasnove tudi otrebljena površina in ure- Vse štiri oblike parcelacije so vidne po skoraj
jene terase. Oba vrhova je na severni strani pove- celotnem izrezu. Na sliki 7B sta prikazani prvi
zoval zid, južno stran pa varuje naravni prelom. dve obliki parcelacije. Opazne so večje koncen-
Med vrhoma so opazne terase in ograde, v vrta- tracije grobelj na Malem vrhu zahodno od Mi-
či na sredini pa je bila verjetno urejena lokev ali hajlov, na polici pod Lipovnikom in med Škrbino
kal. Sledi na grebenu nakazujejo na dolgo pose- in Sv. Martinom. Delno so vidne obzidane poti,
ljenost. Po sledovih ograd lahko sklepamo, da je ki po obliki sodijo v fazo organskih polj in vodi-
bilo tu verjetno pastirsko naselje, na obeh vrho- jo od Škrbine proti severu –prelazu Škapce, Li-
vih pa sta bili verjetno manjši utrjeni postojanki, povniku in Sv. Martinu ter od Sv. Martina proti
ki sta nadzorovali prelaze, v celoti pa je kompleks zahodu in severu.
verjetno služil kot občasna utrdba. Glede na os-
tanke domnevnega vinogradniškega kompleksa Na sliki 7C sta prikazani parcelaciji polj z
(slika 7C), ki sega tudi izven obsega nekdanje- ravnimi stranicami in polj z nepravilnimi stra-
ga gradišča, so bili v antiki verjetno tu zasajeni nicami. Tretjo fazo je opaziti na vseh treh delih
vinogradi. Na zahodnem delu istega niza vzpe- prikazanega ozemlja. V posameznih potezah je
tin, na izstopajočem osamelcu, najdemo gradi- prepoznavna tudi znotraj sedanje parcelacije. Si-
šče Sv. Martin nad Škrbino. Lega je zagotavljala cer slabo vidni sledovi na pobočjih hribov ka-
izvrsten pregled nad tem delom Krasa in dobro žejo iste vzorce, kot smo jih opazovali na prej-
zavarovanost. Notranje je razdeljeno na akropolo šnji sliki. Vidni so vzporedne vodoravne delitve
na nepravilnem ovalnem platoju okoli skalnate- (poti, nasipi in plastnice), navpične delitve po-
sameznih parcelnih sklopov ter deli širših poti,
stranicami. ki vodoravno prečkajo pobočja. Kot smo opazi-
20 »Obsežno prazgodovinsko gradišče z monumentalnim li že pri gradišču Debela griža (slika 2), tudi pri
Sv. Martinu parcelacija polj z ravnimi stranica-
obrambnim okopom in dobro ohranjeno kulturno plastjo. Na mi sledi posameznim odsekom obzidja. Pod gra-
zahodnem robu gradišča so ruševine romanske cerkvice sv. diščem so lepo vidna škatlasta polja, ki sledijo
Katarine, omenjane v vizitacijskih popisih med l. 1650–1750. usmerjenosti polj z ravnimi stranicami. Lepo vi-
Datacija prazgodovina, visoki srednji vek, tretja četrtina 17. stol., den je tudi masiven zid, ki z jugozahodne stra-
1650.« Vir: Register nepremične kulturne dediščine (http:// ni oklepa bližnjo obdelovalno zemljo, pripadajo-
giskd6s.situla.org/giskd/)-
21 »Prazgodovinsko gradišče z dobro ohranjenim obrambnim 22 »Dve kamniti prazgodovinski gomili, od katerih je tista na koti 385
okopom. Na njegovem jugozahodnem robu so ruševine verjetno večja in v celoti ohranjena, druga je delno poškodovana. Verjetno
romanske cerkve sv. Martina in neke poznosrednjeveške utrdbe. prekrivata obrambna stolpa. Datacija: železna doba«. Vir: Register
Cerkev je omenjana v vizitacijskih popisih med l. 1570–1750. nepremične kulturne dediščine (http://giskd6s.situla.org/giskd/)-
Datacija prazgodovina, pozni srednji vek, tretja četrtina 16. stol.,
1570.« Vir: Register nepremične kulturne dediščine (http://
giskd6s.situla.org/giskd/).
mi stranicami. Sledi na ravnini kažejo na drugač- pobočju. Na vzpetini Mali Ovčnjak22, med gradi-
hereditatino razdelitev zemlje in s tem na drugačno rabo ščema, sta dve prazgodovinski groblji, domnev-
prostora. no stolpa, del obrambnega sistema iz 6. stol. pr. n.
št. (Teržan in Turk 2005). V spodnjem delu je v
Za konec poglejmo še območje severno rumeni barvi nakazan del vasi Škrbina, severoza-
od vasi Škrbina med gradiščema Lipovnik20 in hodno od Sv. Martina, ob večjem polju, pa nek-
Sv. Martin21 (slika 7). Gradišče Lipovnik skraj- danji zaselek Mihajli, ki je bil opuščen po požigu
no levo zgoraj tvorita dva utrjena vrhova, ki sta v drugi svetovni vojni. Prikazano ozemlje lahko
nadzorovala poti prek dveh prelazov. Na zahod- razdelimo na tri dele. Spodaj v dolini je najbolj-
nem vrhu, Sv. Katarini, je opazen oval 25 x 20 ša obdelovalna zemlja, višje na bolj zakraseli po-
m. Tudi Lipovnik oklepa obzidje, vendar po ko- lici so manj kvalitetne površine, kjer so bile do
ličini razvaline obzidja izgleda, da to ni bilo v ce- 20. stoletja njive, travniki in pašniki. Strma juž-
loti dokončano – oziroma le na njegovi vzhodni na pobočja hribov so se do 20. stoletja uporablja-
strani, ki je obrnjena proti prelazu Škapce in Vi- la predvsem kot skupni pašniki v vasi Škrbina.
pavski dolini, kjer so znotraj obzidja nepravilne
ovalne zasnove tudi otrebljena površina in ure- Vse štiri oblike parcelacije so vidne po skoraj
jene terase. Oba vrhova je na severni strani pove- celotnem izrezu. Na sliki 7B sta prikazani prvi
zoval zid, južno stran pa varuje naravni prelom. dve obliki parcelacije. Opazne so večje koncen-
Med vrhoma so opazne terase in ograde, v vrta- tracije grobelj na Malem vrhu zahodno od Mi-
či na sredini pa je bila verjetno urejena lokev ali hajlov, na polici pod Lipovnikom in med Škrbino
kal. Sledi na grebenu nakazujejo na dolgo pose- in Sv. Martinom. Delno so vidne obzidane poti,
ljenost. Po sledovih ograd lahko sklepamo, da je ki po obliki sodijo v fazo organskih polj in vodi-
bilo tu verjetno pastirsko naselje, na obeh vrho- jo od Škrbine proti severu –prelazu Škapce, Li-
vih pa sta bili verjetno manjši utrjeni postojanki, povniku in Sv. Martinu ter od Sv. Martina proti
ki sta nadzorovali prelaze, v celoti pa je kompleks zahodu in severu.
verjetno služil kot občasna utrdba. Glede na os-
tanke domnevnega vinogradniškega kompleksa Na sliki 7C sta prikazani parcelaciji polj z
(slika 7C), ki sega tudi izven obsega nekdanje- ravnimi stranicami in polj z nepravilnimi stra-
ga gradišča, so bili v antiki verjetno tu zasajeni nicami. Tretjo fazo je opaziti na vseh treh delih
vinogradi. Na zahodnem delu istega niza vzpe- prikazanega ozemlja. V posameznih potezah je
tin, na izstopajočem osamelcu, najdemo gradi- prepoznavna tudi znotraj sedanje parcelacije. Si-
šče Sv. Martin nad Škrbino. Lega je zagotavljala cer slabo vidni sledovi na pobočjih hribov ka-
izvrsten pregled nad tem delom Krasa in dobro žejo iste vzorce, kot smo jih opazovali na prej-
zavarovanost. Notranje je razdeljeno na akropolo šnji sliki. Vidni so vzporedne vodoravne delitve
na nepravilnem ovalnem platoju okoli skalnate- (poti, nasipi in plastnice), navpične delitve po-
sameznih parcelnih sklopov ter deli širših poti,
stranicami. ki vodoravno prečkajo pobočja. Kot smo opazi-
20 »Obsežno prazgodovinsko gradišče z monumentalnim li že pri gradišču Debela griža (slika 2), tudi pri
Sv. Martinu parcelacija polj z ravnimi stranica-
obrambnim okopom in dobro ohranjeno kulturno plastjo. Na mi sledi posameznim odsekom obzidja. Pod gra-
zahodnem robu gradišča so ruševine romanske cerkvice sv. diščem so lepo vidna škatlasta polja, ki sledijo
Katarine, omenjane v vizitacijskih popisih med l. 1650–1750. usmerjenosti polj z ravnimi stranicami. Lepo vi-
Datacija prazgodovina, visoki srednji vek, tretja četrtina 17. stol., den je tudi masiven zid, ki z jugozahodne stra-
1650.« Vir: Register nepremične kulturne dediščine (http:// ni oklepa bližnjo obdelovalno zemljo, pripadajo-
giskd6s.situla.org/giskd/)-
21 »Prazgodovinsko gradišče z dobro ohranjenim obrambnim 22 »Dve kamniti prazgodovinski gomili, od katerih je tista na koti 385
okopom. Na njegovem jugozahodnem robu so ruševine verjetno večja in v celoti ohranjena, druga je delno poškodovana. Verjetno
romanske cerkve sv. Martina in neke poznosrednjeveške utrdbe. prekrivata obrambna stolpa. Datacija: železna doba«. Vir: Register
Cerkev je omenjana v vizitacijskih popisih med l. 1570–1750. nepremične kulturne dediščine (http://giskd6s.situla.org/giskd/)-
Datacija prazgodovina, pozni srednji vek, tretja četrtina 16. stol.,
1570.« Vir: Register nepremične kulturne dediščine (http://
giskd6s.situla.org/giskd/).
