Page 45 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(1) (2020)
P. 45
ia universitatis je z bližnjim gradiščem, kot jo imata že omenje-
poskus br anja zgodovine kultur ne kr ajine na kr asu 45 na ograda pri Debeli griži (slika 2) in obora Šan-
Slika 7: Izsek s prisojnimi pobočji med gradiščema Lipov- ce pri gradišču Tabor pri Vrabčah (Mlekuž 2015,
nik (zgoraj levo) in Sv. Martin (spodaj desno). Z rumeno 684-686), pa lahko predpostavljamo podobno
sta označeni legi naselij Škrbina (spodaj) in nekdanjega namembnost. Območje prvotnega elitnega gro-
zaselka Mihajli. Na sliki 7A je lidar posnetek, na sliki 7B bišča (na vseh treh lokacijah je večja koncentraci-
so izrisani ostanki prvih dveh faz parcelacije. Na sliki 7C ja grobelj) in verjetno svetega kraja je bilo kasne-
so izrisani prepoznani ostanki tretje faze parcelacije, polj je uporabljeno za oboro za živino. Vse tri lokacije
z ravnimi stranicami in polj z nepravilnimi stranicami. so na vzpetini v bližini gradišča in na robu obde-
lovalne zemlje. V primeru Malega vrha je grobelj
čo gradišču. Glede na to, da v nekaterih potezah več in nasipi zidov niso tako jasno razvidni. Mor-
sledi mejam polj z ravnimi stranicami, verjetno da so bili kasneje razrušeni, njihovo kamenje pa
tako kot škatlasta polja spada v zadnjo skupino zloženo v groblje.
polj z nepravilnimi stranicami. Poleg že omenje-
ne velike koncentracije grobelj opazimo na Ma- Zaključek
lem vrhu še obsežne nasipe in jarek. Lokacije ni Kot je bilo že ugotovljeno (Mlekuž 2015, 2017),
mogoče zadovoljivo razložiti. Glede na velike imamo na Krasu ohranjeno edinstveno prazgo-
kupe kamenja in vanje vloženo delo kaže na večji dovinsko in antično kulturno krajino, ki pa je
pomen. Glede na podobno lego glede na razmer- vsaj v posameznih potezah prepoznavna povsod
in ne samo na obrobnih zapuščenih območjih.
Predstavlja osnovno ogrodje sedanje prostorske
razdelitve, njen temelj. Prepoznamo jo po značil-
nih oblikah, vzorcih, modelih deljenja in obliko-
vanja kulturne krajine. Sledovi parcelacij kažejo,
da imamo opraviti s številčno23, celovito in dobro
organizirano poljedelsko civilizacijo, ki je z obli-
kovanjem obdelovalnih površin in kulturne kra-
jine opravila »kiklopsko« delo. Lahko rečemo,
da jo je organizirala in simbolno osmislila. Šla je
skozi več razvojnih stanj. Njena dediščina je zelo
opazna še danes. Glede na to, da oblike staroveš-
kih parcelacij prepoznavamo vsepovsod, se zdi,
da smo po njej podedovali osnovno mrežo nase-
lij, poti in obdelovalnih površin24.
Zanimivo je, da so na področjih ob robu ob-
delovalnih površin prepoznavnejše sledi iz pre-
teklosti, različne oblike parcelacij se med seboj
prekrivajo, v manjši meri pa opažamo soobstoj
23 Kras naj bi bil v železni dobi najgosteje poseljena pokrajina sedanje
Slovenije (Bratina 2017). Takrat je bil verjetno opravljen največji
vložek v krajino in v prostorsko infrastrukturo.
24 Kot kaže, drži spoznanje, da so »skupnosti pozne prazgodovinske
dobe v kraškem prostoru vzpostavile stabilne strukture prostorske
organizacije in izrabe prostora in da so razvile kulturne obrazce,
ki bodo v dolgem trajanju prepoznavni kot značilni za to regijo«,,
in da je na »Krasu zaradi omejenosti obdelovalne zemlje in
potrebnega velikega vložka odločilna dostopnost in uporabnost
infrastrukture« (Slapšak 2003).
poskus br anja zgodovine kultur ne kr ajine na kr asu 45 na ograda pri Debeli griži (slika 2) in obora Šan-
Slika 7: Izsek s prisojnimi pobočji med gradiščema Lipov- ce pri gradišču Tabor pri Vrabčah (Mlekuž 2015,
nik (zgoraj levo) in Sv. Martin (spodaj desno). Z rumeno 684-686), pa lahko predpostavljamo podobno
sta označeni legi naselij Škrbina (spodaj) in nekdanjega namembnost. Območje prvotnega elitnega gro-
zaselka Mihajli. Na sliki 7A je lidar posnetek, na sliki 7B bišča (na vseh treh lokacijah je večja koncentraci-
so izrisani ostanki prvih dveh faz parcelacije. Na sliki 7C ja grobelj) in verjetno svetega kraja je bilo kasne-
so izrisani prepoznani ostanki tretje faze parcelacije, polj je uporabljeno za oboro za živino. Vse tri lokacije
z ravnimi stranicami in polj z nepravilnimi stranicami. so na vzpetini v bližini gradišča in na robu obde-
lovalne zemlje. V primeru Malega vrha je grobelj
čo gradišču. Glede na to, da v nekaterih potezah več in nasipi zidov niso tako jasno razvidni. Mor-
sledi mejam polj z ravnimi stranicami, verjetno da so bili kasneje razrušeni, njihovo kamenje pa
tako kot škatlasta polja spada v zadnjo skupino zloženo v groblje.
polj z nepravilnimi stranicami. Poleg že omenje-
ne velike koncentracije grobelj opazimo na Ma- Zaključek
lem vrhu še obsežne nasipe in jarek. Lokacije ni Kot je bilo že ugotovljeno (Mlekuž 2015, 2017),
mogoče zadovoljivo razložiti. Glede na velike imamo na Krasu ohranjeno edinstveno prazgo-
kupe kamenja in vanje vloženo delo kaže na večji dovinsko in antično kulturno krajino, ki pa je
pomen. Glede na podobno lego glede na razmer- vsaj v posameznih potezah prepoznavna povsod
in ne samo na obrobnih zapuščenih območjih.
Predstavlja osnovno ogrodje sedanje prostorske
razdelitve, njen temelj. Prepoznamo jo po značil-
nih oblikah, vzorcih, modelih deljenja in obliko-
vanja kulturne krajine. Sledovi parcelacij kažejo,
da imamo opraviti s številčno23, celovito in dobro
organizirano poljedelsko civilizacijo, ki je z obli-
kovanjem obdelovalnih površin in kulturne kra-
jine opravila »kiklopsko« delo. Lahko rečemo,
da jo je organizirala in simbolno osmislila. Šla je
skozi več razvojnih stanj. Njena dediščina je zelo
opazna še danes. Glede na to, da oblike staroveš-
kih parcelacij prepoznavamo vsepovsod, se zdi,
da smo po njej podedovali osnovno mrežo nase-
lij, poti in obdelovalnih površin24.
Zanimivo je, da so na področjih ob robu ob-
delovalnih površin prepoznavnejše sledi iz pre-
teklosti, različne oblike parcelacij se med seboj
prekrivajo, v manjši meri pa opažamo soobstoj
23 Kras naj bi bil v železni dobi najgosteje poseljena pokrajina sedanje
Slovenije (Bratina 2017). Takrat je bil verjetno opravljen največji
vložek v krajino in v prostorsko infrastrukturo.
24 Kot kaže, drži spoznanje, da so »skupnosti pozne prazgodovinske
dobe v kraškem prostoru vzpostavile stabilne strukture prostorske
organizacije in izrabe prostora in da so razvile kulturne obrazce,
ki bodo v dolgem trajanju prepoznavni kot značilni za to regijo«,,
in da je na »Krasu zaradi omejenosti obdelovalne zemlje in
potrebnega velikega vložka odločilna dostopnost in uporabnost
infrastrukture« (Slapšak 2003).
