Page 42 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(1) (2020)
P. 42
ah poti in domačij, ki pogosto oklepajo obode izravnana, predvsem v vrtačah, kjer so površine
zaobljenih stavbnih parcel, domnevno dele nek- manjše (slika 6B), in razdeljena v nagnjene tera-
hereditatidanjih ovalnih polj. Opazni so tudi deli zidov, kise oziroma ploskve, ki jih delijo izravnane vodo-
se sedaj lahko nahajajo znotraj novejših večjih ravne poti, ki praviloma tečejo vzporedno. Nav-
parcel, zarisujejo pa oblike, značilne za domnev- pične povezave na strmejših terenih potekajo
no staroveško parcelacijo. Vtis je, da so sedanje postrani glede na pobočje – s tem so se načrto-
vasi in domačije15 vstavljene v starejšo parcelno valci izognili prestrmim vzponom. Enote so pra-
mrežo. Pri njihovi gradnji in zasnovi so se pri- viloma manjših mer. Verjetno ne gre vedno za
lagajale starejšim danostim, tako parcelaciji kot posamezne samostojne parcele, poti imajo lah-
reliefu, ki nista bila bistveno spremenjena. Oči- ko le vlogo dostopa do posameznih delov kom-
tno je tudi, da se parcelni vzorec na območjih pleksa. Površino večinoma prekriva tanka plast
vasi razlikuje od tistega na drugih površinah. Po- prsti, ki ni povsod enakomerna, ponekod je uje-
vršine parcel so manjše, znotraj vasi prevladuje- ta le v žepe med skalami. Iz nje štrlijo kamni in
jo obrisi parcel, ki so značilni za prvo parcelacijo skale, zaradi česar je primerna la za ročno-motič-
ovalnih polj. Njihova izvorna namembnost verje- no obdelavo. Ker so to prisojna pobočja, verjetno
tno ni bila obdelovalna zemlja, saj se kraške vasi pridejo v poštev predvsem sredozemske kulturne
navadno nahajajo na bolj skalnatem terenu. Če rastline, ki potrebujejo več sonca in manj vode –
pogledamo natančneje, opazimo, da v središču npr. fige, oljke in predvsem trta. Teren se povsem
posameznih obdelovalnih površin niso gradišča, ujema z opisom Plinija starejšega, ki govori o pri-
temveč mesta sedanjih vasi16. Vasi same so zasno- delavi slovečega pucinskega vina, ki se je pridobi-
vane kot vozlišče poti, po katerih se dostopa do valo na »saxoso colle« (kamnitem griču), »vina
okoliških obdelovalnih površin. Najverjetnejše pucina in saxo conquutur« (vina pucina se kuha-
se zdi, da so bile na njihovih mestih že izvorno jo v kamnu), pridelava pa je bila količinsko skro-
enote, okrog katerih se je vrtela kmetijska dejav- mna. Opisuje tudi za trte blagodejni vpliv mor-
nost. Po tem lahko sklepamo, da so bile oval- ja17 (Panjek 2015).
ne ograde uporabljane znotraj naselij tudi v ka-
snejših dobah, kar morda potrjujejo tudi sledovi Ostanki te parcelacije so močno razširje-
ovalnih ograd znotraj gradišč. Na naših primerih ni vsepovsod, predvsem pa po prisojnih pobo-
je to opazno na gradišču Tabor nad Povirjem in čjih vrtač in vzpetin. Poglejmo na primer pobo-
Debeli griži pri Volčjem gradu (sliki 2 in 3). čja vrtače Borečnik vzhodno od vasi Rubije pri
Komnu. V novejšem času neobdelana, strma,
Ostanki parcelacij pa so opazni tudi na po- prisojna pobočja vrtače (slika 6A) so izravnana
vršinah, ki so se v novem veku uporabljale le kot in oblikovana v rombaste ter trapezaste ploskve.
pašniki. Njihov raster postane jasen šele z ozna- Opazne so vodoravne poti in dve navpični, ki sta
čevanjem in izrisovanjem posameznih sledi. Par- potekali po dveh vzporednih poševnih nasipih.
celacija je na teh področjih povečini komaj opa- Najverjetneje je bil tu vinograd. Z ravnimi stra-
zna, pogosto jo najdemo na prisojnih pobočjih nicami je zamejeno tudi dno vrtače. Položno za-
kraških vrtač in vzpetin. Te so prepredene s ko- hodno pobočje je razdeljeno v vzporedne njivske
maj vidnimi potmi, ki potekajo med posamezni- terase, ki so bile še do pred kratkim obdelane. Na
mi enotami, so različnih oblik, spadajo pa v ka- okroglastem kuclju18 sredi pobočja so opazne iz-
tero od zgornjih oblik polj (slika 6). Vseeno pa bokline v terenu in trapezasta zasnova, morda
so enote največkrat štirikotne z lastnostmi polj ostanki rimske ville rustice.
z ravnimi stranicami. Pobočja so pogosto delno
Kot drugi primer poglejmo položno prisoj-
15 Katerih osnovna enota je štirikotnik. Nizi štirikotnih objektov no pobočje severno od vasi Mali dol pri Komnu.
se prilagajajo zunanjim mejam stavbnih parcel, ki so pogosto Opazni so sledovi prvih treh parcelacij. Najob-
zakrivljene.
17 Ta v okolico Komna prihaja po Brestoviški dolini.
16 Gradišča so pogosto na odmaknjenih visokih legah, odmaknjena 18 Katerega oblika morda izhaja iz starejših obdobij.
od obdelovalne zemlje in vsaka vas nima gradišče v bližini.
zaobljenih stavbnih parcel, domnevno dele nek- manjše (slika 6B), in razdeljena v nagnjene tera-
hereditatidanjih ovalnih polj. Opazni so tudi deli zidov, kise oziroma ploskve, ki jih delijo izravnane vodo-
se sedaj lahko nahajajo znotraj novejših večjih ravne poti, ki praviloma tečejo vzporedno. Nav-
parcel, zarisujejo pa oblike, značilne za domnev- pične povezave na strmejših terenih potekajo
no staroveško parcelacijo. Vtis je, da so sedanje postrani glede na pobočje – s tem so se načrto-
vasi in domačije15 vstavljene v starejšo parcelno valci izognili prestrmim vzponom. Enote so pra-
mrežo. Pri njihovi gradnji in zasnovi so se pri- viloma manjših mer. Verjetno ne gre vedno za
lagajale starejšim danostim, tako parcelaciji kot posamezne samostojne parcele, poti imajo lah-
reliefu, ki nista bila bistveno spremenjena. Oči- ko le vlogo dostopa do posameznih delov kom-
tno je tudi, da se parcelni vzorec na območjih pleksa. Površino večinoma prekriva tanka plast
vasi razlikuje od tistega na drugih površinah. Po- prsti, ki ni povsod enakomerna, ponekod je uje-
vršine parcel so manjše, znotraj vasi prevladuje- ta le v žepe med skalami. Iz nje štrlijo kamni in
jo obrisi parcel, ki so značilni za prvo parcelacijo skale, zaradi česar je primerna la za ročno-motič-
ovalnih polj. Njihova izvorna namembnost verje- no obdelavo. Ker so to prisojna pobočja, verjetno
tno ni bila obdelovalna zemlja, saj se kraške vasi pridejo v poštev predvsem sredozemske kulturne
navadno nahajajo na bolj skalnatem terenu. Če rastline, ki potrebujejo več sonca in manj vode –
pogledamo natančneje, opazimo, da v središču npr. fige, oljke in predvsem trta. Teren se povsem
posameznih obdelovalnih površin niso gradišča, ujema z opisom Plinija starejšega, ki govori o pri-
temveč mesta sedanjih vasi16. Vasi same so zasno- delavi slovečega pucinskega vina, ki se je pridobi-
vane kot vozlišče poti, po katerih se dostopa do valo na »saxoso colle« (kamnitem griču), »vina
okoliških obdelovalnih površin. Najverjetnejše pucina in saxo conquutur« (vina pucina se kuha-
se zdi, da so bile na njihovih mestih že izvorno jo v kamnu), pridelava pa je bila količinsko skro-
enote, okrog katerih se je vrtela kmetijska dejav- mna. Opisuje tudi za trte blagodejni vpliv mor-
nost. Po tem lahko sklepamo, da so bile oval- ja17 (Panjek 2015).
ne ograde uporabljane znotraj naselij tudi v ka-
snejših dobah, kar morda potrjujejo tudi sledovi Ostanki te parcelacije so močno razširje-
ovalnih ograd znotraj gradišč. Na naših primerih ni vsepovsod, predvsem pa po prisojnih pobo-
je to opazno na gradišču Tabor nad Povirjem in čjih vrtač in vzpetin. Poglejmo na primer pobo-
Debeli griži pri Volčjem gradu (sliki 2 in 3). čja vrtače Borečnik vzhodno od vasi Rubije pri
Komnu. V novejšem času neobdelana, strma,
Ostanki parcelacij pa so opazni tudi na po- prisojna pobočja vrtače (slika 6A) so izravnana
vršinah, ki so se v novem veku uporabljale le kot in oblikovana v rombaste ter trapezaste ploskve.
pašniki. Njihov raster postane jasen šele z ozna- Opazne so vodoravne poti in dve navpični, ki sta
čevanjem in izrisovanjem posameznih sledi. Par- potekali po dveh vzporednih poševnih nasipih.
celacija je na teh področjih povečini komaj opa- Najverjetneje je bil tu vinograd. Z ravnimi stra-
zna, pogosto jo najdemo na prisojnih pobočjih nicami je zamejeno tudi dno vrtače. Položno za-
kraških vrtač in vzpetin. Te so prepredene s ko- hodno pobočje je razdeljeno v vzporedne njivske
maj vidnimi potmi, ki potekajo med posamezni- terase, ki so bile še do pred kratkim obdelane. Na
mi enotami, so različnih oblik, spadajo pa v ka- okroglastem kuclju18 sredi pobočja so opazne iz-
tero od zgornjih oblik polj (slika 6). Vseeno pa bokline v terenu in trapezasta zasnova, morda
so enote največkrat štirikotne z lastnostmi polj ostanki rimske ville rustice.
z ravnimi stranicami. Pobočja so pogosto delno
Kot drugi primer poglejmo položno prisoj-
15 Katerih osnovna enota je štirikotnik. Nizi štirikotnih objektov no pobočje severno od vasi Mali dol pri Komnu.
se prilagajajo zunanjim mejam stavbnih parcel, ki so pogosto Opazni so sledovi prvih treh parcelacij. Najob-
zakrivljene.
17 Ta v okolico Komna prihaja po Brestoviški dolini.
16 Gradišča so pogosto na odmaknjenih visokih legah, odmaknjena 18 Katerega oblika morda izhaja iz starejših obdobij.
od obdelovalne zemlje in vsaka vas nima gradišče v bližini.
