Page 113 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(1) (2021)
P. 113
ia universitatis
tr idimenzionalno dokumentir anje stečkov sr ednjeveške župe dabar v bosni in hercegovini 113
Slika 3. Ikonografija in napisi na stečkih (povzeto po Wenzel 1965; Vego 1962b, 40; fotografije: E. Bujak,
www.nekropola.ba).
The iconography and epitaphs on the stećci tombstones (after Wenzel 1965; Vego 1962b, 40; photos: courtesy
of E. Bujak, www.nekropola.ba).
no pregledala okrase stečkov, vzpostavila tipo- ju, v 14. in 15. stoletju. Vendar pa njena hipoteza,
logijo in ugotovila, da naj bi večina ikonografije ki povezuje ikonografijo stečkov s krščanskimi
izvirala iz lokalnega srednjeveškega kovinskega elementi, »ojačanimi z nekaterimi klasičnimi
posodja, pri čemer je izoblikovala izraz „bosan- ikonografskimi ureditvami«, in podobnost s
ski slog“ (Wenzel 1965, 14; 1962; 1999). Prepros- pogansko ikonografijo (Wenzel 1965, 11–21; Lo-
ti motivi, razdeljeni na družbene in verske sim- vrenović 2009) petinpetdeset let pozneje zveni
bole, figuralne človeške in živalske kompozicije, bolj kot domneva in kliče po reviziji. Ker sta evo-
arhitekturne postavitve, rastlinski in geometrij- lucija in razvoj teh okraskov še vedno nejasna, ta
ski okrasi delujejo kot abeceda opusa stečkov (sl. prvi in izredno pomemben prispevek M. Wenzel
3). Ti številni motivi so bili nadalje kombinira- predstavlja začetni korak v raziskovanju pogosto
ni za bolj dodelane scenske predstavitve kot so neodvisne teme fenomena stečkov.
npr. ples kola, viteški turnirji, lov na divje živali,
itd. Wenzlova je menila, da so spomeniki ritual- V okrasih na stečkih je mogoče zaznati kul-
ni, narejeni zato, da pomagajo blaginji pokojni- turno osmozo prazgodovinske in srednjeveške,
kov v posmrtnem življenju. Prepričana je bila, da predkrščanske animistične in krščanske doktri-
so nastali v razmeroma ozkem časovnem obdob- narne religije (prim. Thomas et al. 2017). Vpraša-
nje njihove verske pripadnosti je v zgodovinopis-
tr idimenzionalno dokumentir anje stečkov sr ednjeveške župe dabar v bosni in hercegovini 113
Slika 3. Ikonografija in napisi na stečkih (povzeto po Wenzel 1965; Vego 1962b, 40; fotografije: E. Bujak,
www.nekropola.ba).
The iconography and epitaphs on the stećci tombstones (after Wenzel 1965; Vego 1962b, 40; photos: courtesy
of E. Bujak, www.nekropola.ba).
no pregledala okrase stečkov, vzpostavila tipo- ju, v 14. in 15. stoletju. Vendar pa njena hipoteza,
logijo in ugotovila, da naj bi večina ikonografije ki povezuje ikonografijo stečkov s krščanskimi
izvirala iz lokalnega srednjeveškega kovinskega elementi, »ojačanimi z nekaterimi klasičnimi
posodja, pri čemer je izoblikovala izraz „bosan- ikonografskimi ureditvami«, in podobnost s
ski slog“ (Wenzel 1965, 14; 1962; 1999). Prepros- pogansko ikonografijo (Wenzel 1965, 11–21; Lo-
ti motivi, razdeljeni na družbene in verske sim- vrenović 2009) petinpetdeset let pozneje zveni
bole, figuralne človeške in živalske kompozicije, bolj kot domneva in kliče po reviziji. Ker sta evo-
arhitekturne postavitve, rastlinski in geometrij- lucija in razvoj teh okraskov še vedno nejasna, ta
ski okrasi delujejo kot abeceda opusa stečkov (sl. prvi in izredno pomemben prispevek M. Wenzel
3). Ti številni motivi so bili nadalje kombinira- predstavlja začetni korak v raziskovanju pogosto
ni za bolj dodelane scenske predstavitve kot so neodvisne teme fenomena stečkov.
npr. ples kola, viteški turnirji, lov na divje živali,
itd. Wenzlova je menila, da so spomeniki ritual- V okrasih na stečkih je mogoče zaznati kul-
ni, narejeni zato, da pomagajo blaginji pokojni- turno osmozo prazgodovinske in srednjeveške,
kov v posmrtnem življenju. Prepričana je bila, da predkrščanske animistične in krščanske doktri-
so nastali v razmeroma ozkem časovnem obdob- narne religije (prim. Thomas et al. 2017). Vpraša-
nje njihove verske pripadnosti je v zgodovinopis-
