Page 114 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(1) (2021)
P. 114
prisotno že od začetka usmerjenih študij, pristudia universitatis her editati, letnik 9 (2021), številk a 1 / volume 9 (2021), number 1 114verskih. Vklesani napisi hkrati prikazujejo od-
čemer so ga poskušali razrešiti z mnogimi, tudi nos do pokrajine in okolja, stopnjo pismenosti
povsem nasprotujočimi si teorijami. Povezovalihereditati in obrti in, čeprav geografsko obrobni del, steč-
so jih s predkrščanskim sredozemskim, ilirskim, ki dokazujejo ideološko in versko pripadnost sre-
vlaškim, japodskim (Mužić 2009), mitraistič- dnjeveškega Zahodnega Balkana Evropi.
nim (Purgarić-Kužić 1995), megalitskim verskim
in duhovnim pojmovanjem (Bešlagić 1982), pa Napisi na nagrobnikih so zapisani v klasič-
tudi s krščanskimi tradicijami. Od sredine dvaj- ni formuli: Tu leži... (A se leži...), ki je kot taka
setega stoletja dalje so postopoma začeli prevla- znana že iz klasičnih grških časov. Glede na vse-
dovati pogledi na njihov nebogomilski izvor ozi- bino so razdeljeni na verske formulacije, epitafe,
roma medkonfesionalnost (Lovrenović 2009). ki prenašajo moralna sporočila ali priklice, seku-
larne opise (junaške) smrti in družinske vezi ali
Nekaj manj kot 400 stečkov ima vklesane preprosto nosijo samo ime pokojnika (Lovreno-
napise v dveh pisavah v lokalnem jeziku (sl. 3). vić 2009). Napisi so na stečke pisali pisarji, t.i.
Obe pisavi, glagolica in bosančica, sta povsem lo- dijaki. Stečki nimajo osnovne, glavne ploskve za
kalni, nastali v osrednjejužnoslovanski redakciji napis. Napise najdemo največkrat ob robu steč-
v 9. oz. 10. stoletju, in danes izumrli (Nakaš 2012; ka, na sekundarnem mestu, kjer se zdijo bolj kot
Kardaš 2015). Posebne politične, kulturne in dopolnilo k okrasu (če ta obstaja), a brez očitne
konfesionalne okoliščine v srednjeveški bosan- povezave med vsebinama. Napisi pogosto sledi-
ski državi so se odražale v razvoju pismenosti in jo obliki in robovom stečka in so vgravirani pod
same pisave (Đorđić 1971). Glagolica, najstarejša kotom, ki ustreza kotu pogleda bralca napisa
slovanska pisava, se je v hrvaški rimskokatoliški (Vego 1962a–70; Lovrenović 2009).
cerkvi ohranila do 19. stoletja. Zgodnejšo glago-
lico naj bi konec trinajstega stoletja nadomestila Metoda 3D skeniranja stečkov
izrazito ločena različica cirilice, t.i. Bosanska ci- Tridimenzionalne modele stečkov smo izdelale
rilica ali Bosančica (glej in primerjaj Nakaš 2012, z dvema tehnikama: fotogrametrijo in uporabo
2018; Jurić-Kappel 2005; Kardaš 2015; Vražalica 3D skenerja. Na ta način smo dopolnile osnovno
2018). Bosančica se je pogosto uporabljala tako dokumentacijo, ki jo sestavljata fotografija in ris-
v lokalni bosanski kot v rimskokatoliški cerkvi ba. V nadaljevanju bomo predstavile potek zaje-
v zgodovinskih deželah Bosne, Hercegovine in ma podatkov s 3D skenerjem.
Dalmacije (Loverenović 2009; Vego 1962a).
Za delo smo uporabile prenosni skener Ein-
Napisi na stečkih so bili zbrani in objavlje- Scan Pro 2X Plus (Multifunctional Handheld 3D
ni že v šestdesetih letih dvajsetega stoletja (Vego Scanner). Gre za skener, ki deluje na strukturira-
1962a–70), vendar je sama disciplina srednjeve- no belo svetlobo (ang. structured light scanner).
ške epigrafike od takrat le malo napredovala. Po- Z oddajanjem linearnih vzorcev sistem prepoz-
leg 325 napisov, ki jih je objavil prof. Vego v svojih na geometrijske značilnosti predmeta in na pod-
monografijah (Vego 1962a–70), jih je danes zna- lagi sprememb na vzorcu izračuna 3D koordina-
nih še dodatnih 59 (Bešlagić 2004, 13). Ker ve- te skeniranega predmeta (Ebrahim 2011, 20–21).
čina napisov imenuje pokojnika, so zgodovinarji Osnovni podatek, ki ga dobimo s skeniranjem,
poskušali identificirati imenovane posamezni- je oblak točk. Programska oprema, ki je na vo-
ke preko zgodovinskih dokumentov, ki se hra- ljo skupaj z uporabljenim 3D skenerjem, omo-
nijo predvsem v Državnem arhivu v Dubrovni- goča osnovno obdelavo podatkov, kot je pre-
ku na Hrvaškem (npr. Markotić 1990; Kurtović oblikovanje zajetih točk v poligonalno mrežo,
2010). Vendar to gradivo ponuja več kot le potr- osnovno odstranjevanje šuma, zapolnjevanje
ditev, da je oseba res obstajala, saj je dragocena manjših praznin, ipd. Za naprednejšo obdela-
ilustracija družbenega in ekonomskega položa- vo 3D modelov in manipulacijo podatkov pa se
ja ter ideoloških stališč ljudi, tako političnih kot je potrebno posluževati dodatnih programov
čemer so ga poskušali razrešiti z mnogimi, tudi nos do pokrajine in okolja, stopnjo pismenosti
povsem nasprotujočimi si teorijami. Povezovalihereditati in obrti in, čeprav geografsko obrobni del, steč-
so jih s predkrščanskim sredozemskim, ilirskim, ki dokazujejo ideološko in versko pripadnost sre-
vlaškim, japodskim (Mužić 2009), mitraistič- dnjeveškega Zahodnega Balkana Evropi.
nim (Purgarić-Kužić 1995), megalitskim verskim
in duhovnim pojmovanjem (Bešlagić 1982), pa Napisi na nagrobnikih so zapisani v klasič-
tudi s krščanskimi tradicijami. Od sredine dvaj- ni formuli: Tu leži... (A se leži...), ki je kot taka
setega stoletja dalje so postopoma začeli prevla- znana že iz klasičnih grških časov. Glede na vse-
dovati pogledi na njihov nebogomilski izvor ozi- bino so razdeljeni na verske formulacije, epitafe,
roma medkonfesionalnost (Lovrenović 2009). ki prenašajo moralna sporočila ali priklice, seku-
larne opise (junaške) smrti in družinske vezi ali
Nekaj manj kot 400 stečkov ima vklesane preprosto nosijo samo ime pokojnika (Lovreno-
napise v dveh pisavah v lokalnem jeziku (sl. 3). vić 2009). Napisi so na stečke pisali pisarji, t.i.
Obe pisavi, glagolica in bosančica, sta povsem lo- dijaki. Stečki nimajo osnovne, glavne ploskve za
kalni, nastali v osrednjejužnoslovanski redakciji napis. Napise najdemo največkrat ob robu steč-
v 9. oz. 10. stoletju, in danes izumrli (Nakaš 2012; ka, na sekundarnem mestu, kjer se zdijo bolj kot
Kardaš 2015). Posebne politične, kulturne in dopolnilo k okrasu (če ta obstaja), a brez očitne
konfesionalne okoliščine v srednjeveški bosan- povezave med vsebinama. Napisi pogosto sledi-
ski državi so se odražale v razvoju pismenosti in jo obliki in robovom stečka in so vgravirani pod
same pisave (Đorđić 1971). Glagolica, najstarejša kotom, ki ustreza kotu pogleda bralca napisa
slovanska pisava, se je v hrvaški rimskokatoliški (Vego 1962a–70; Lovrenović 2009).
cerkvi ohranila do 19. stoletja. Zgodnejšo glago-
lico naj bi konec trinajstega stoletja nadomestila Metoda 3D skeniranja stečkov
izrazito ločena različica cirilice, t.i. Bosanska ci- Tridimenzionalne modele stečkov smo izdelale
rilica ali Bosančica (glej in primerjaj Nakaš 2012, z dvema tehnikama: fotogrametrijo in uporabo
2018; Jurić-Kappel 2005; Kardaš 2015; Vražalica 3D skenerja. Na ta način smo dopolnile osnovno
2018). Bosančica se je pogosto uporabljala tako dokumentacijo, ki jo sestavljata fotografija in ris-
v lokalni bosanski kot v rimskokatoliški cerkvi ba. V nadaljevanju bomo predstavile potek zaje-
v zgodovinskih deželah Bosne, Hercegovine in ma podatkov s 3D skenerjem.
Dalmacije (Loverenović 2009; Vego 1962a).
Za delo smo uporabile prenosni skener Ein-
Napisi na stečkih so bili zbrani in objavlje- Scan Pro 2X Plus (Multifunctional Handheld 3D
ni že v šestdesetih letih dvajsetega stoletja (Vego Scanner). Gre za skener, ki deluje na strukturira-
1962a–70), vendar je sama disciplina srednjeve- no belo svetlobo (ang. structured light scanner).
ške epigrafike od takrat le malo napredovala. Po- Z oddajanjem linearnih vzorcev sistem prepoz-
leg 325 napisov, ki jih je objavil prof. Vego v svojih na geometrijske značilnosti predmeta in na pod-
monografijah (Vego 1962a–70), jih je danes zna- lagi sprememb na vzorcu izračuna 3D koordina-
nih še dodatnih 59 (Bešlagić 2004, 13). Ker ve- te skeniranega predmeta (Ebrahim 2011, 20–21).
čina napisov imenuje pokojnika, so zgodovinarji Osnovni podatek, ki ga dobimo s skeniranjem,
poskušali identificirati imenovane posamezni- je oblak točk. Programska oprema, ki je na vo-
ke preko zgodovinskih dokumentov, ki se hra- ljo skupaj z uporabljenim 3D skenerjem, omo-
nijo predvsem v Državnem arhivu v Dubrovni- goča osnovno obdelavo podatkov, kot je pre-
ku na Hrvaškem (npr. Markotić 1990; Kurtović oblikovanje zajetih točk v poligonalno mrežo,
2010). Vendar to gradivo ponuja več kot le potr- osnovno odstranjevanje šuma, zapolnjevanje
ditev, da je oseba res obstajala, saj je dragocena manjših praznin, ipd. Za naprednejšo obdela-
ilustracija družbenega in ekonomskega položa- vo 3D modelov in manipulacijo podatkov pa se
ja ter ideoloških stališč ljudi, tako političnih kot je potrebno posluževati dodatnih programov
