Page 106 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)
P. 106

ča strukturna dinamika dolgotrajnega, tudi večletnega   skega poimenovanja za sifilis – francoži/frančoži – največ-
               potovanja, tj. migracij vojakov – in torej stikov okuženih   ja, konteksti pojavitve pa semantično najbolj raznoliki.
               z zdravo populacijo.                            Primož Trubar poimenovanja francož ni rabil le kot
                   Sifilis je bil v okcitanski kulturi bolezen, ki je do   označevalca za spolno bolezen, temveč tudi kot metaforo
               srede 20. stoletja nosila s seboj danes komaj predstavljivo   za nekaj najslabšega, najtežjega in najodvratnejšega, kar se
               osebno družbeno stigmo za bolnika. Stigma, ki je pre-  more kristijanu v tosvetnem življenju prigoditi, kajti fran-
               čila vse družbeno stanovske bariere, je bila v zgodnjem   coska bolezen je v njegovih besedil kontekstualno pos-
               novem veku začlenjena v idearij in imaginarij, kjer je bila   tavljena na semantično isto raven kot uboštvo, sramota,
               bolezen – zlasti, ako je bila vidna kot fizična poškodo-  druga gorja in nesreče, težko umiranje in celo smrt. Tru-
               vanost, tj. pohaba, iznakaženost, zabrazgotinjenost, to-  bar lues kot bolezen postavlja tudi v stabilno semantič-
               rej vidni odklon od običajne, zdrave podobe človeka, za   no vzročno-posledično zvezo med nedobrim življenjem
               katerega je veljalo, da je »ustvarjen po Božji podobi« –   kristjana, tj. vztrajanjem v grehu, ter boleznijo kot kaz-
        106    razumljena kot flagitium Dei, kot razvidna kazen Vseviš-  nijo Vsemogočnega za trmoglavost v grešenju; ne kuga,
               njega za posamičnikovo delovanjsko neskladje, in tako   temveč venerična bolezen je rabljena kot nadpomenka za
               osebni greh zoper »večni red stvari«, torej kot brezpri-  Božjo kazen za grehe. S teološko in eksistencialno pove-
        studia universitatis hereditati, letnik 12 (2024), številka 1 / volume 12 (2024), number 1
               zivni odziv Nebes zoper človekov upor zoper Božjo   zavo med osebnim grehom ter kaznijo se je Trubar siste-
               (do)končno avtoriteto. Zgodnji novi vek je vnanjo te-  matično ukvarjal v drugem delu Tiga noviga testamenta ene
               lesno izmaličenost zaradi bolezni (bakterijska okužba s   dolge predguvori (1557, poglavje XXX) in tam sprejel defini-
               streptococcus pygones, impetigo, nekrotizirajoči fasciitis, si-  cijo Philippa Melanchthona v Loci theologici, po kateri si
               filis, koze ...), poškodb, pridobljenih v nasilnih spopadih   grešniki zaslužijo večni Božji srd in zato zapadejo večne-
               (napad, dvoboj, vojna, izmaličenje vojnih ujetnikov), in   mu trpljenju, po drugi strani pa naj bi kazni človeka odvr-
               zaradi kazni, s katero je oblast trajno zaznamovala ob-  nile od greha, hkrati pa pričujejo za Božje bivanje.
               sojene tatove in prešuštnike (odrezanje udov, npr. nosu),   Trubar je greh umestil med dva pola, in sicer v rela-
               štel za izkaz božanske pravice, ki napake duše kaznuje   ciji do (prestopanja) družbenih pravil, tj. zakonov, »pos-
               tako, da poškoduje telo.                    tav«, predvsem pa ga je definiral kot nepripustno rav-
                   V slovenskem  knjižnem jeziku  in književnosti   nanje posamičnika z lastno bogopodobnostjo, in temu
               16. stoletja se izraz za sifilis najpogosteje pojavlja v obli-  more po Trubarjevem slediti le en odziv: kazen, in to bo-
               ki množinskega samostalnika moškega spola, in sicer v   lezen. Tak pogled – bolezen, tudi sifilis, je kazen za zani-
               podobah frančoži ali francoži v pomenu nalezljive spol-  kanje podobe Boga v sebi in lastnem ravnanju ter bitju,
               ne bolezni ali metonimičnega – totum per parte – poime-  torej je kazen za greh – Trubar ohrani do konca svojega
               novanja sekundarnega stadija le-te, tj. gnojnih bul. Poja-  življenja, kajti najti ga je dosledno do njegovega zadnje-
               vitve je najti v šestih knjižnih delih, in sicer v Katekizmu   ga, posmrtno izdanega dela (1595).
               z dveima izlagama (Trubar 1575), Noviga testamenta pusled
               nim deilu (Trubar 1577), Bibliji (Dalmatin 1584), v Dictio­  Summary
               narium quatuor linguarum (Megiser 1592),  Hišni posti­  Three hypotheses are used in the natural sciences to ex-
               li (Trubar 1595) in v Thesaurus Polyglottus (Megiser 1603).   plain the genesis of syphilis. These are: (a) the hypothe-
               Frekvenca pojavitev samostalnika je deset. V dveh de-  sis of pre-Columbian origin; (b) the hypothesis of Co-
               lih in treh pojavitvah – v Cerkovni ordningi (Trubar 1564)   lumbian origin; and (c) the hypothesis of the universal
               in Tem celem catechismu (Trubar 1574) – je najti pridev-  planetary distribution of syphilis. Current research in
               nik frančožen ali francožen. Etimologija slovenskega izra-  the fields of palaeontology and phylogenetics indicates
               za kaže na prenos iz nemškega die Franzosen, kar potrju-  that endemic syphilis, which was not sexually transmit-
               je tudi analiza Megiserjevega in Hipolitovega slovarja.   ted, existed in Europe prior to Columbus' return from
               Vpogled v idearij in imaginarij sifilisa v slovenski kulturi   America. However, it was the sailors who introduced
               16. stoletja v poglavitni meri omogoča analiza del Primo-  a sporadic, sexually transmitted form of syphilis to Eu-
               ža Trubarja, kajti le-tam je frekvenca pojavitev sloven-  rope. The pan-European syphilis epidemic is believed
                                                           to have originated from the military intervention of the
   101   102   103   104   105   106   107   108   109   110   111