Page 101 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)

zavoda. Za Konzulov ugled zagotovo ni moglo Trubarjevemu posegu v deželnoknežje regalne
biti prav ugodno, da je bil v korespondenci prin- pravice zastran izdaje tovrstno normativnih do-
cipala uraš kega zavoda Trubarja označen kot kumentov v pristojnosti deželnega oblastnika.
tisti, ki naokoli raznaša tako zagatne reči, kot In je avtorja prvega slovenskega cerkvenega reda
so bile Cvečićeve homatije z venerično bolez- nepreklicno izgnal iz Notranje Avstrije v »nig-
nijo, zato ne čudi, da je zanikal svoje tovrstno dirdom«, na Nemško.
komuniciranje.
Naj je Trubarjevo ne prav taktno referiran- Zaključek in možnosti za nadaljnje
je Konzulovega nediskretnega pripovedovanja raziskovanje
o Cvečićevih tegobah še dodatno prililo olja na Imaginarij in idearij sifilisa v slovenski kultu-
ogenj spora med obema protagonistoma ali ne, ri 16. stoletja nista pomembneje odstopala od
sam konflikt – ta vsebinsko ni koreninil v zdrav- sicer splošnega evropskega imaginarija francoske
stvenem stanju tega ali onega, temveč je imel po- bolezni kot stigme, je pa motiv francožev eden 101
vod v Trubarjevem »viel falsch« o uraški gla- od pomensko tvornih toposov, kajti igra vlogo
golski Novi zavezi (1562, 1563) in v Konzulovem gradnika argumentacije v ključnih teoloških be-
diametralno različnem pogledu oz. oceni preva- sedilih slovenskega protestantskega slovstva 16.
jalske uspešnosti pri hrvaških knjigah uraškega stoletja, preko katerih prenika v vsakodnevno
zavoda – je v končni konsekvenci morda najbolj dušnopastirsko – in torej: delovanjsko – prakso
škodoval prav Trubarju. »cerkve slovenskega jezika« v Notranji Avstriji;
Julija 1563 je prvi slovenski evangeličanski kot topos je bil dovolj pomenonosen, da se pojav-
škof dokončal Cerkovno ordningo, toda v Urachu lja v najpomembnejšem književnem delu sloven-
se je knjiga zataknila ob številne spletke, zamere skega jezika v 16. stoletju – v Dalmatinovi Bibli-
in slabo voljo, vse to pa je zadrževalo tisk (Aha- ji (1584). 13
čič 2022, 236) in prihod knjige med bralce na Pričujoča študija je zavoljo formata razpra-
Kranjskem. In slednje ni bilo nepomembno, kaj- ve v znanstvenem časopisu nujno omejena. Toda »Ta, ki ni od Boga, je od Hudiča, in ima tako svoje francoze ...«
ti Trubar je morda računal, da je čas poklonitve je vsaj zaris možnosti večplastne analize bese-
kranjskih deželnih stanov novemu deželnemu dil slovenske književnosti 16. stoletja kot zgo-
knezu Karlu kot naročen za versko-politični ma- dovinskih virov in je umeščena med jezikovno
never stanov po načelu uti possidetis, torej idea- filološko ter imagološko primerjalno analizo, li-
len trenutek, da s predložitvijo evangeličanske- terarno, kulturno, medicinsko, toda tudi vojaško
ga cerkvenega reda od katoliškega Habsburžana in intelektualno zgodovino ter zgodovino vsak-
morda celo izsilijo morebitne verske koncesije za danjika in migracij, in to ne le tistih, ki segajo do
strukturirano in delujočo, toda pravno na ravni meja nekdanjih notranjeavstrijskih dežel, tem-
Reicha in dežele brez priziva nelegalno evange- več do tja, do koder posveti njihova pojasnjeval-
ličansko cerkev z njenim prvim superintenden- na moč za osvetlitev slovenskega zgodovinskega
tom Trubarjem (prim. Vinkler 2020, 112–115). mentalnega prostora 16. stoletja.
Cerkveni red je tako v Ljubljano prispel prepoz- Vprašanje nastanka evropskega imaginarija
no: knez Karel je poklonitev absolviral aprila sifilisa bi raziskovalno zahtevalo simulacijo raz-
1564 in stanovi tedaj pred »Njegovo knežjo mi- voja vseevropske epidemije v letih 1495–1530. Za
lost« niso položili ničesar versko in politično raziskovalno prepričljiv inter- in multidiscipli-
prevratnega, kar naj bi morda potrdil. Ko pa se je narni odgovor na to vprašanje bi bilo utemeljeno
to konec poletja oz. na začetku jeseni istega leta uporabiti teorijo grafov in narediti matematični
s prihodom Cerkovne ordninge na Kranjsko ven-
darle zgodilo, je bil politično ugodni trenutek že 13 Sir 19,2–3: »Vinu inu Shene prenorio te modre, inu ty, ka-
nepreklicna preteklost, deželni knez pa je od- teri ſe na Kurbe obeſsio, ty ratajo divji: inu sadobe moj-
le, inu zhèrve tu je, Franzhoshe [poudaril J. V.], vuſhy, inu
ločno potegnil vse konsekvence, ki so pritikale druge petlerſke bolesni« (Dalmatin 1584, II,160b).