Page 17 - Studia Universitatis Hereditati, vol 13(1) (2025)

Epigrafski napis Domenica Dieda heraldica Iustinopolitana (Radossi 2003, 152;
6
Napis dimenzij 13 cm v višino in 52,5 cm v širino Grio in Bernich 2021, 384). Različne interpre-
(Radossi 2003, 152) se nahaja na vzhodni strani- tacije napisa so vplivale tudi na njegovo dataci-
7
ci baze v obliki kvadra (obrnjenega proti vhodu jo. Sonja Ana Hoyer je, verjetno upoštevajoč De
v podhod proti Čevljarski ulici) desnega nosilne- Franceschijevo trditev, napis umestila v kasnej-
ga stebra zunanjega balkona. Slednjega s pritlič- še obdobje. Pri svojem delu se sklicuje na Semi-
jem povezuje zunanje stopnišče. Kljub svoji ume- ja (1975, 153), ki povzema Del Bella (1905, 257),
ščenosti je napis doslej pritegnil razmeroma malo vendar se obravnavana letnica v omenjenih virih
znanstvene pozornosti. Večina avtorjev ga omenja pojavi zgolj pri Alisiju (1932, 16), in sicer v opisu
le bežno, največkrat v okviru širših obravnav ra- pod fotografijo Diedovega epigrafskega napisa.
zvoja Pretorske palače (gl. Caprin 1905; Cherini Hkrati Alisi v svojem besedilu napis vsebinsko
1995; 1999; Radossi 2003), ali pa je bil zgolj ome- umešča v leto 1447 (str. 10), kar odpira možnost,
njen v zgodovinskem kontekstu razvoja le-te (gl. da je v opisu pod fotografijo prišlo do tiskarske 17
Catalogo generale della Prima Esposizione Provin- napake.
ciale Istriana Capodistria 1910; Alisi 1932; Semi Iz analize uporabljene literature lahko raz-
1975; Hoyer, 1999; 2000; Fortini Brown 2017; beremo različna stališča glede značilnosti napisa.
Grio in Bernich 2021; Kovač 2023). Napis odliku- Nekateri avtorji napis omenjajo zgolj kot primer
jeta kakovostna izvedba in dobra berljivost, kar je gotske pisave na Pretorski palači (Catalogo gene-
posledica globoko vklesanih črk, ki v višino v pov- rale della Prima Esposizione Provinciale Istria-
prečju merijo od 6 do 8 cm in v širino 2 cm. Enovr- na Capodistria 1910; Semi 1975; Fortini Brown
stični napis sestavljata (okrnjena) navedba letnice 2017). Cherini navaja (1995, 6), da gre za uncial-
in ime Domenica Dieda v konkretnih abreviatu- no gotsko pisavo, medtem ko Radossi trdi (2003,
rah, pri čemer je zadnja črka (I) v obliki Diedi oh- 152), da gre za prilagojeno gotsko minuskulo,
ranjena le delno. Posamezne besede so med seboj pri čemer se sklicuje na Caprina. Slednji ponu-
ločene z osrednjo piko. Debelina črk, številk in ja (1905, 222) poglobljeno obrazložitev in napis
znakov meri 0,5 cm, pri čemer so črke in številke obravnava podrobneje kot drugi avtorji, pri če- Epigrafski spomenik Domenica Dieda na pretorski palači v Kopru
zaključene z geometrično zaobljenimi serifi. mer pojasnjuje, da gre za slog pisave, značilen za
8
Na podlagi objavljenih prerisov napisa napisne plošče 14. stoletja. Te črke so ohranile
(Caprin 1905, 222; Cherini 1995, 13) lahko ob značilnosti uncialnega tipa pisave, vendar so bile
predpostavki, da gre za umetniško svobodo obeh prilagojene z odebelitvami pokončnih in preč-
avtorjev pri upodobitvi, stanje napisa primerja- nih linij. Čeprav avtorji o slogu pisave podajajo
mo s fotografijo pri Alisiju (1932, 16). Na foto- podobne trditve, med njimi ni popolnega soglas-
grafiji pri Alisiju je napis v enakem stanju kot ja. Kljub temu lahko razberemo, da je Diedov
pri Cheriniju, kjer manjka leva polovica prve- napis primerek gotike minuskule. Analiza značil-
ga znaka – številke 4. Pri Caprinu pa je ta znak nosti njegovega napisa razkriva izrazite navpične
upodobljen v celoti. Iz tega lahko sklepamo, da linije z ostrimi koti, ki besedilu dajejo kompak-
je Caprin ta del napisa rekonstruiral ali pa je bil ten in urejen videz. Razmik med črkami je mini-
napis med letoma 1905 in 1910 poškodovan oz. malen, kar ustvarja vtis prepletenih potez.
odstranjen. Cherinijev preris pa ni povsem na- Gotska minuskula je v romanski svet prodr-
tančen, saj ne odraža dejanskega stanja napi- la postopoma. Kot knjižna pisava se je razvijala
sa in grba. Bistveno natančnejši prikaz je pre- že od konca 11. stoletja iz karolinške minuskule,
ris, objavljen v Radossijevem delu Monumenta v 12. stoletju pa se je iz severne Francije razširila
6 Radossi navaja dimenzije napisa 13 cm x 62 cm, kjer za širino upošteva celotno stranico epigrafskega spomenika.
7 v: 35 cm, š: 62 cm in g: 56,5 cm
8 Caprin svojo trditev dodatno podkrepi s primerjavo z napisom na spomeniku Roberta iz San Severina, ki je padel v bitki pri Cal-
lianu leta 1487; ta napis je umeščen v trentinsko stolnico.