Page 15 - Studia Universitatis Hereditati, vol 13(1) (2025)

stoletju še naprej spreminjala, kar potrjujejo šte- terase ter s kapelico, posvečeno sv. Silvestru, pre-
vilni zgodovinski podatki o požarih, prezidavah ko pokritega prehoda (Venturini 1906, 113). Po-
in naročilih za gradnjo nove palače. Številni av- dobno trditev podaja tudi Del Bello, ki poudar-
torji navajajo, da je bila leta 1348 ob uporu Kopr- ja (1905, 256), da so v okviru prenove prednost
čanov proti Benetkam palača požgana (Del Bel- dali desni strani stavbe, saj je ta prvotno služila
lo 1905, 246; Venturini 1906, 112; Alisi 1932, 3; kot sedež posvetne oblasti. Arkadni hodnik in
Semi 1975, 137; Cherini 1995, 3; Hoyer 1999, 415; pritlični prostori obstoječe stavbe na levi strani
2000, 67), kar je razvidno tudi iz različnih ar- so bili po vsej verjetnosti začasno prilagojeni za
hivskih virov o denarju, ki so ga Benetke poši- uporabo, dokler ni bila dokončana načrtovana
ljale Kopru za popravilo palače (De Franceschi prenova celotne palače. Podatek, da se je grad-
1903, 85; Cherini 1999, 3). Obnova Pretorske pa- nja nove palače začela z desno stranjo, najdemo
lače, ki je stala 2.000 zlatih dukatov, je omogoči- tudi pri Baciu Ziliottu (1912, 25). Trenutna ar-
la le kratkotrajno ohranitev strukture razpada- hitekturna podoba Pretorske palače izvira iz 15. 15
jočih zidov. Leta 1380 so v času čožotske vojne stolet ja, kar De Franceschi utemeljuje (1903, 86)
Koper napadli Genovežani pod poveljstvom z arhivskimi viri o gradnji nove palače v letih
Mattea Maruffa; mestna palača je bila ponov- 1451 in 1452, v času podestata Antonia Marcel-
no požgana (Ziliotto 1912, 11). Pet let kasneje je la. Na to obdobje opozarja tudi grb z njegovima
beneški senat podestatu Leonardu Bembu nalo- inicialkama in letnico, ki je nameščen na stavbi
žil rušenje obstoječe stavbe in gradnjo nove pa- nad podhodom v Čevljarsko ulico (Caprin 1905,
lače na istem mestu (Caprin 1905, 218). De Fran- 223; Cherini 1999, 7).
ceschi, ki se pri tem opira na obstoječe arhivsko To pa ni edini dokaz o spremembah na
gradivo, navaja (1903, 85), da so dela na novi pa- novi palači, ki so se zgodile v 15. stoletju. Inicia-
lači dokumentirana od leta 1386 dalje. Po naroči- li podestata Giovannija Vitturija iz leta 1481 pri-
4
lu senata je bila gradnja zaradi finančnih težav čajo o preoblikovanju vratnih in okenskih od-
večkrat prekinjena in zaključena šele v nasled- prtin na zahodnem delu fasade (Caprin 1905,
njih petih letih (Caprin 1905, 218–219). Na pod- 223; Ziliotto 1912, 25). Alisi omenja (1932, 14) Epigrafski spomenik Domenica Dieda na pretorski palači v Kopru
lagi razpoložljivih zgodovinskih podatkov za- srednjeveškega zgodovinarja Marina Sanuda, ki
enkrat ni možno natančno določiti, katera od je v svojem potopisu po zaledju Serenissime za-
dveh palač je bila požgana in katera postavljena pisal, da je videl kamnito in neometano palačo
na novo. O tem govorijo različna dela italijan- (Cherini 1995, 4). Caprin še dodaja (1905, 229–
skih zgodovinarjev iz začetka 20. stoletja, ki pa 231), da so v tem času začeli na fasado nameščati
5
se med seboj razhajajo. Del Bello trdi (1905, 256), plošče in portrete koprskih podestatov ter kas-
da se je obnova pričela na zahodni palači za pot- neje tudi beneških dožev (Venturini 1906, 114).
rebe podestatov, medtem ko De Franceschi trdi Da je prišlo do združitve dveh stavbnih enot v
(1903, 85), da je bila Pretorska palača, kot jo vi- 15. stoletju, potrjujeta tudi nastanek dvorane
dimo danes, zgrajena šele v 2. polovici 15. stole- Velikega sveta in zunanjega gotskega stopnišča
tja. Caprin navaja (1905, 219), da je bila najprej (Del Bello 1905, 257; Semi 1975, 138; Hoyer 1999,
zgrajena desna stran stavbe, ki je bila verjetno 416; 2000, 68). Sonja Ana Hoyer v svojih delih
povezana z orožarno (imenovano zabario) preko to stopnišče datira (1999, 416; 2000, 68) v leto

ma palačama. Poleg tega je mestu prispeval še številne druge koristne dobrine, ki jih je dal zapisati v opomin prihodnjim uprav-
nikom.«
4 Caprin navaja arhivski dokument iz Državnega beneškega arhiva, Senato misti, XL, c. 73 t., na katerem je navedeno, da je 7. ju-
nija 1387 nekdanji podestat in kapitan Kopra Leonardo Bembo po ukazu oblasti začel obnovo koprske palače. Ker naj bi Loren-
zo Gradonico, tedanji podestat in kapitan Kopra, nadaljeval omenjeno delo, vendar sredstva, odobrena s strani sveta, niso zados-
tovala za dokončanje projekta, je bil sprejet sklep, da se Lorenzu Gradonicu dovoli porabiti dodatnih 1.000 liber denaričev poleg
že dodeljenih sredstev.
5 Po Venturiniju (1906) so na fasadi poleg dekorativnega leva vgrajeni tudi grbi in doprsni kipi 18 beneških podestatov.