Page 14 - Studia Universitatis Hereditati, vol 13(1) (2025)

trgoma v mestu (Hoyer 1999, 411). Stavbo kra- nekaj letih to področje deležno več pozornosti,
1
si 39 (Poli 1973) datiranih epigrafskih spomeni- kar izpričujejo številni znanstveni prispevki o
kov, nastalih med letoma 1434 in 1753 (Cherini napisih na Pretorski palači (Kovač 2023; Pobe-
1995, 13), kipi in drugi gradbeni elementi, ki pri- žin 2023; Mečulj 2023) in drugod po Kopru (Po-
tegnejo pozornost ter vzbujajo domišljijo obisko- bežin 2020; Mileusnić 2021; Pobežin 2024). To
valcev. V tem bogatem dekorativnem kontekstu dodatno priča o rastočem zanimanju za epigraf-
je obravnavani napis pogosto prezrt in neopa- sko dediščino mesta ter pomenu njenega razi-
zen, saj je diskretno umeščen na vznožju Pretor- skovanja in ohranjanja.
ske palače, kjer služi kot baza desnega nosilnega V preteklosti je bila Pretorska palača sedež
stebra zunanjega balkona. beneškega podestata in kapitana (politični in
V ta namen se je treba vprašati: zakaj se na- vojaški upravitelj mesta) ter Velikega sveta (ko-
haja na tem mestu, kdaj in zakaj je bil postavljen legijski zakonodajni organ) (Darovec 2009, 146;
14 in čemu je služil. Da bi razvozlali vsebino in po- Mavrič 2020, 142). Njena današnja podoba je re-
men epigrafskega zapisa, je nujno poseči po lite- zultat številnih sprememb in predelav, ki jih je
raturi, ki obravnava razvoj celotne Pretorske pa- stavba preživela skozi stoletja. Najstarejši zapisi o
studia universitatis hereditati, letnik 13 (2025), številka 1 / volume 13 (2025), number 1
lače. Tako je mogoče pridobiti jasen vpogled in občinski palači so iz leta 1254. De Franceschi na-
razumeti smisel umestitve zapisa na njegovo tre- vaja (1903, 84), da je bila palača, ki se pojavlja na
2
nutno lokacijo. Razvoju Pretorske palače se je v pergamentni listini z datacijo 30. avgust 1254,
knjigi Dioecesis Iustinopolitana: spomeniki gotske sestavljena iz dveh zgradb s središčnim dvoriš-
umetnosti na območju koprske škofije podrobno čem. Mestna avtonomija je svoj največji razmah
posvetila Sonja Ana Hoyer (2000, 57–73). Po- dosegla v zadnjem desetletju pred podreditvi-
dobno kot pred njo Francesco Semi (1975) je v jo beneški oblasti, ko je mesto leta 1268 vo-
svojem prispevku zbrala večino starejše razpo- dil Marino Morosini. V njegovih rokah so bile
ložljive literature (De Franceschi 1903; Caprin združene vojaške, politične in upravne pristoj-
1905; Del Bello 1905; Venturini 1906; Alisi 1932; nosti (Žitko 1998, 26–27). Na to obdobje opo-
Semi 1975), kar je bistveno olajšalo pregled pis- zarja tudi najstarejši otipljiv epigrafski oz. zgo-
nih virov starejših italijanskih zgodovinarjev. dovinski dokaz o obstoju dveh palač na mestu
Njun izbor literature in virov ter analiza le-teh današnje Pretorske palače, namreč Morosinijeva
so ponudili nove smernice ter izhodišča, ki so plošča iz leta 1269, ki jo danes hranijo v Pokra-
ključnega pomena za razumevanje umestitve in jinskem muzeju v Kopru (Alisi 1932, 6). Plošča
pomena obravnavanega epigrafskega zapisa. Ko govori o odprti loži (it. logia lucida), katere stebri
sicer govorimo o obravnavi posameznih napi- so še danes vidni pod obokom Pretorske palače
3
sov na stavbi, velja poudariti, da je bilo v zadnjih (Mavrič 2020, 144). Podoba palače se je v 14.

1 Deset napisov je iz 15. stoletja, 17 iz 16., osem iz 17., štirje iz 18. stoletja, trije napisi s/d.
2 Veliki svet mesta Koper, ki je zasedal v občinski palači, je pooblastil nekatere meščane, da se kot veleposlaniki odpravijo v Benet-
ke in tam obravnavajo mir z mestom Trst.
3 Besedilo napisa: Per hanc scripturam omnibus compareat manifestum quod sub anno / domini MCCLXIX indicione XII nobilis
vir dominus Marinus Mau / ricinus capitaneus Iustinopolis filius quondam potentis domini Angeli Mauricini comitis Ar / bensis fe-
cit fieri in honorem civitatis et a mense Aprili usque ad / exitum Iulii provide fecit compleri utilem murum conditum super pontem
cum travol / co Ganzani et duas figuras Sancti Christoforis in turre ipsius pontis nobilem villam quae nun / cupatur Mauricina fa-
cta super tratorium quod dominus Corrado dei gratiaepiscopus Iustinopolis / praeocupaverat civitati duo magna aedificia blidarium
duos puteos / spongiarum unum in curia praetorii aliud super viridarium civitatis et lucid / am logiam inter duo praetoria hedifi-
catam et multa alia bona utilia / quae omnia ad exemplum rectorum sequencium scribere ordinavit.
Prevod: »Te vrstice naj vsem razodenejo, da je v letu Gospodovem 1269 v dvanajsti indikciji plemeniti gospod Marino Morosi-
ni, kapitan Justinopolisa, sin nekoč mogočnega gospoda Angela Morosinija, grofa rabskega, povečal čast mesta in od aprila pa
vse do konca julija nadzoroval dokončanje koristnega zidu na Kancijanovem mostu. Dal je postaviti tudi dva kipa sv. Krištofa na
stolpu tega mostu ter zgraditi imenitno vilo, imenovano Morosinijeva vila, ki stoji na zemljišču, pridobljenem za mesto po zaslu-
gi gospoda Corrada, po božji milosti škofa Justinopolisa. Naročil je tudi gradnjo dveh velikih poslopij z blidami, dal izklesati dva
vodnjaka iz plovca, enega v kuriji pretorske palače in drugega v mestnem parku, ter dal urediti odprto ložo, postavljeno med dve-