Page 81 - Studia Universitatis Hereditati, vol 13(1) (2025)

kablov«, ki ga je vzpostavila Alison Wylie. Arhe- prisotnost v današnjih marginalnih območjih na-
ološko védenje se ne oblikuje na osnovi enega sa- kazuje, da so izgubile funkcijo v sodobni rabi pros-
mega podatka, temveč iz kumulativnega povezova- tora, a kljub temu vztrajajo kot vidne sledi starejše
nja več linij dokazov, od oblike in prostorske logike krajinske organizacije.
(ZLS) do stratigrafije, materialne sestave, najdb, Linearne strukture so se izkazale za zelo he-
analogij, lokalnega konteksta. Vsaka od teh niti terogene. Nekateri nasipi so bili grobljasti zido-
je lahko sama po sebi lahko šibka, skupaj pa tvo- vi, nastali z odlaganjem kamnov na rob očiščenih
rijo robusten interpretativni snop. V tem smislu je površin, drugi porušeni suhi zidovi, ponekod pa
interpretacija vedno proces sklepanja z najboljšim masivne dvolične konstrukcije z veliko vloženega
pojasnilom, kjer verodostojnost izhaja iz prepleta, dela. Posebej presenetljivi so bili zidovi na Drenju
ne iz posameznih dokazov. in Sigurnem hribu, kjer gre za namensko grajene
Terensko preverjanje ima v tem okviru ključ- meje posesti ali agrarne infrastrukture, ki jih lah-
no vlogo. Ni preprosto binarna operacija, ki bi ko zanesljivo umestimo v prazgodovinsko obdobje.
potrjevala ali zavračala hipoteze, temveč voz- Geo magnetne raziskave so dodale novo dimenzijo: 81
lišče v interpretativnem procesu, kjer se abstrak- razkrile so kompleksne sledi rabe prostora pod po-
tne anomalije soočijo s konkretnimi materialnimi vršjem, ki na reliefu niso vidne, kar potrjuje, da je
ostalinami. Prav materialna intervencija, čišče- ZLS le delni vpogled v arheološko realnost.
nje, sondiranje, geofizika, razkrije genezo, sesta- Glavni prispevki raziskave so trije. (1) Episte-
vo, ohranjenost in starost značilnosti ter omogoča mološki: Interpretacija podatkov ZLS ni nevtralen
zmanjšanje problema ekvifinalnosti, ko podobne proces, temveč refleksiven in transparenten. Ključ-
oblike lahko nastanejo iz različnih procesov (npr. no je, da raziskave dokumentirajo, kako so posa-
kup kamenja kot trebljenje, porušen zid ali ruševi- mezne niti argumentacije spletene, od izbire vizua-
na stavbe). Ker se značilnosti pojavljajo v skupkih lizacij do odločitev na terenu. Dobra interpretacija
in sestavljajo komp leksne arheološke krajine, te- ni le tehnično korektna, temveč tudi metodološko
rensko preverjanje cilja na reprezentativne prime- odgovorna. (2) Metodološki: Terensko preverjanje Terensko preverjanje kot kot epistemološki postopek
re, s čimer testira vzorce in prostorsko logiko, ne le je najučinkovitejše, ko testira vzorce in prostorske
posameznih pojavov. konfiguracije, ne le posameznih pojavov. Kombi-
Empirični del raziskave se osredotoča na ob- nacija ZLS, geofizikalnih metod in ciljno usmer-
močje Divaškega Krasa in Vrhe. Tam smo izbrali jenega sondiranja omogoča sinergijo, ki presega
več kompleksov značilnosti, identificiranih na po- omejitve posameznih pristopov. (3) Arheološki:
snetkih ZLS, in jih preverili z vizualnimi pregledi, Raziskani del Krasa se kaže kot kompleksen pa-
geomagnetnimi raziskavami ter s sondiranji. Re- limpsest, kjer so prazgodovinske krajinske struk-
zultati potrjujejo osnovno domnevo, da gre v veči- ture, groblje, zidovi, agrarne ureditve še vedno
ni primerov za antropogene strukture, ki jih lah- presenetljivo dobro ohranjeni in umeščeni v svoje
ko umestimo v prazgodovino, hkrati pa razkrivajo izvorne prostorske odnose.
večjo variabilnost, kot bi jo nakazovala zgolj mor- Na koncu lahko poudarimo, da terensko pre-
fološka interpretacija. verjanje ni trenutek »končne resnice«, temveč
Groblje so bile najpogosteje potrjene kot ne- faza, ki osvetli interpretacije in jih preoblikuje.
sortirani kupi lokalnega apnenca, pogosto pos- Njegova moč je kumulativna: z rastjo števila pre-
tavljeni neposredno na razgibano skalno podlago. verjenih značilnosti se tke vedno gostejša interpre-
Presenetljivo je opažanje, da med kamni pogosto tativna mreža, ki stabilizira razlage in omogoča
nastopa drobnozrnat sediment, ki kaže na počasne premik od dokazovanja obstoja posameznih sledi
eolske in pedogenetske procese. To je v nasprotju k razumevanju celotne krajine – njenih struktur,
z običajno predstavo o grobljah kot zgolj »kupih premen in zgodovinske dinamike. To odpira tudi
kamnov« in kaže na dinamičnost procesov, ki so širše vprašanje epistemološke transparentnosti v
te strukture oblikovali skozi čas. Večina grobelj ne času, ko se v arheologijo vpeljujejo avtomatizirani
vsebuje najdb, a redki fragmenti lončenine omo- postopki zaznavanja (npr. metode globokega uče-
gočajo okvirno datacijo v bronasto dobo. Njihova nja), ki pa pogosto izpustijo refleksivno dimenzijo.