Page 78 - Studia Universitatis Hereditati, vol 13(1) (2025)

kar kaže na to, da je bila površina že ob njihovi kasnejših podepozicijskih procesov ali morda
postavitvi gola, brez večje plasti prsti. celo ruševine stavb.
Večina grobelj ne vsebuje arheoloških Geofizikalni pregledi so pokazali, da so po-
najdb, kar utrjuje interpretacijo, da gre za depo- vršinske značilnosti zelo dober pokazatelj prisot-
nije kamnov, odstranjene pri urejanju površja. nosti arheoloških sledov pod površjem, a je pod
Njihova pojavnost na današnjih marginalnih površjem ohranjeno še bistveno več ostankov in
območjih (gozd, neobdelane površine) nakazu- sledov, kot jih prepoznamo na površju. Površin-
je, da v sodobni zemljiški razdelitvi nimajo več ske anomalije tako predstavljajo le majhen del ar-
funkcije. Redke najdbe lončenine (npr. na Dre- heoloških sledov v krajini. Poleg površinskih sle-
nju in v Snožetih) omogočajo okvirno umestitev dov nastopajo tudi anomalije, ki se ne kažejo na
v bronasto dobo. površju, so pa očitno rezultat arheoloških ostan-
Sondiranja linearnih značilnosti, prvot- kov, kot so stavbe, deponije ipd.
78 no interpretiranih kot nasipi, so pokazala na Terensko preverjanje je v marsičem osvet-
izjem no strukturno raznolikost. Nekateri na- lilo, razjasnilo in časovno umestilo arheološke
sipi so dejansko grobljasti zidovi (angl. dum- značilnosti, predvsem pa jim je dalo materialno
studia universitatis hereditati, letnik 13 (2025), številka 1 / volume 13 (2025), number 1
ping walls), drugi pa enostavni porušeni suhi zi- otipljivost; iz abstraktnih anomalij so se izrisa-
dovi. V Snožetih so vzporedni nasipi ob poteh le kot konkretne individualne entitete z lastni-
potrjeni kot ostanki enostransko zidanih suhih mi biografijamii. Raziskani del Krasa se tako
zidov. razkrije kot kompleksen palimpsest, v katerem
Posebej presenetljivi sta bili odkritji masiv- so starejše krajinske plasti še vedno presenetljivo
nih zidov na Drenju in Sigurnem hribu. Zgra- dobro ohranjene, prazgodovinske strukture pa
jena sta na dve lici, s sredico iz drobirja. Zid na vztrajajo v svojih izvornih prostorskih razmerjih.
Drenju omejuje kvadratno polje, je datiran v bro-
nasto dobo, medtem ko je zid na Sigurnem hribu Zaključek
del pravilne, ortogonalne zemljiške razdelitve, Izkaže se, da terensko preverjanje ni nujno tis-
nima neposredno datacije, a ga lahko na podlagi ti ključni trenutek prešitja, ki bodisi potrdi bo-
konteksta umestimo v prazgodovinsko kulturno disi zavrne interpretacijo neke značilnosti. Na-
krajino gradišča Tabor pri Vrabčah. sprotno, zdi se, da se ta odločilni premik zgodi
Pri vseh značilnostih gre očitno za antropo- že prej, ob identifikaciji značilnosti na posnetkih
gene strukture, kar potrjuje osnovno hipotezo zračnega laserskega skeniranja, ko anomalijo pre-
raziskave. V primerih, kjer je bilo možno datira- poznamo kot značilnost. Terensko preverjanje
nje, so te postavljene v prazgodovino. To potrjuje ni trenutek dokončne potrditve ali vzpostavitve
predhodno prostorsko analizo in kaže, da gre za resnice, temveč faza, v kateri se obstoječa inter-
sledi starejše krajinske organizacije, ki je predho- pretacija osvetli in dopolni. Prav na tem mestu
dila moderni parcelaciji. Domnevamo, da so os- lahko v razlago vstopijo vidiki, ki jih s pogledom
tanki rezultat obsežnega preoblikovanja krajine, od daleč ni mogoče zaznati - ko se abstraktna
ki se začne v 3. tisočletju pr. n. št., kar potrjuje- značilnost prvič sooči s konkretnim material-
jo tudi sedimentne analize iz vrtač (Fabec 2012; nim pojavom. Takšno soočenje omogoča razmi-
Mlekuž Vrhovnik in Fabec 2024). slek o njenih sestavi, materialnosti, stopnji ohra-
Rezultati kažejo tudi na pomembno notra- njenosti in starosti.
njo variabilnost znotraj morfološko enotnih ka- Njegova največja vrednost se ne skriva v vsa-
tegorij. Značilnosti, sprva opredeljene kot nasi- kokratnem dokončnem »da« ali »ne«, tem-
pi, so se izkazale za zelo raznolike: od navadnih več v kumulativnem učinku. Šele ko preverimo
kam nitih grobelj preko enostavnih zidov do dovolj značilnosti na različnih območjih, zač-
kompleksnih mejnih struktur. Podobno velja za nejo posamezni rezultati sestavljati zanesljivej-
groblje, ki so v nekaterih primerih morda rezultat šo in gostejšo argumentacijsko mrežo, v kateri