Page 40 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 5(2) (2017)
P. 40
dia universitatis her editati, letnik 5 (2017), številk a 2 40profilu jame so bili nad lapornato ploščo odkritijdbe iz kultnih zakopov, ki so bili v povezavi z
še odlomki enoročajnega vrča. ženskimi božanstvi, Hero, Venero ali Nimfo.12
hereditati Glede na razprostranjenost in časovno umestitev
Ogledalo je ženski simbol, ki je s svojo odsev- se domneva, da je izvor svinčenih zrcalc potre-
ajočo površino podloga študiju simbolike znan- bno iskati na podonavsko-balkanskem prostoru,
ja, spoznanja in modrosti.9 Prenosna ogledalca od koder so se razširjali proti Nemčiji na eno in
(zrcalca) predstavljajo nepogrešljiv del ženske- proti Krimu na drugo stran. Zrcalca okrogle ob-
ga toaletnega pribora in so bila v antiki izdelana like, kot je primerek z Mosta na Soči, so značil-
predvsem iz srebra ali brona, veliko manj je bilo na predvsem za 3. in 4. stol. n. št. in so vezana na
svinčenih. Majhna zrcala s trakastim svinčenim bližnja italska območja, saj jih je največ bilo od-
okvirjem in notranjosti iz stekla so znana že od kritih prav v Ogleju.13 V Sloveniji je takih najdb
zgodnje cesarske dobe dalje. Okvirji so bili po malo. Svinčenemu okvirju mostarskega zrcalca
navadi dodatno okrašeni, lahko tudi z napisi, je po velikosti in okrasu povsem primerljiv okro-
kar verjetno kaže tudi na njihovo apotropejsko gel okvir iz posavskega Nevioduna.14 Glede na
funkcijo. Tudi edinstveni primerek z Mosta na primerjave okrasne motivike zunanje površine je
Soči (kat. št. 1) je po zunanji površini okrašen z mogoče, da so te najdbe tudi na akvilejski pros-
geometrijskim okrasom. tor prišle iz Panonije, morda že v zadnjih de-
setletjih 2. stoletja.15 Na širokem severoitalskem
Slika 4: Svinčen okvir zrcalca iz žganine groba (foto: M. prostoru med Milanom, Padom in Trentom pa
Mlinar, fototeka Tolminskega muzeja). so bili okrogli svinčeni okvirji zrcalc sicer odkri-
ti predvsem v grobovih 4. ali celo zgodnjega 5.
Svinčeni okvirji zrcalc so značilni predvsem stoletja n. št.16
za drugo polovico 3. in 4. stoletje n. št. in so veza-
ni na široko območje med Malo Azijo, srednjo Oljne svetilke ali oljenke so bile osnovno
Evropo in Mediteranom, veliko jih je bilo od- svetilo za osvetlitev bivališč za časa Rimljanov.
kritih tudi na balkansko-panonskem prostoru.10 Prav pogoste so v grobovih, kjer so pokojnemu
Glede na analizo grobnih pridatkov je jasno, da razsvetljevale večno temo. Veliko jih je bilo od-
so bila svinčena zrcalca značilen pridatek znotraj kritih tudi na Mostu na Soči, tako znotraj nasel-
ženskih grobov,11 hkrati pa so to lahko tudi na- bine kot tudi grobišča.17 Uporaba poznih pečat-
9 Jean Chevalier, Alain Gheerbrant. Slovar simbolov. Miti, sanje, liki, 12 Giulia Baratta, “Ars plumbaria Sardiniae? Gli specchietti in piom-
običaji, barve, števila (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993), 401–402. bo del Museo Archeologico G.A. Sanna di Sassari: appunti preli-
minari per un catalogo generale,” V L‘Africa romana, I luoghi e le forme
10 Primerjaj Dragana Spasić, “Antička olovna ogledala iz Narodnog dei mestieri e della produzione nelle province africane, Atti del XVIII Con-
muzeja u Požarevcu = Antique Lead Mirrors from the National vegno di Studio, ur. Marco Milanese, Paola Ruggeri, Cinzia Vismara,
Museum in Požarevac.” Viminacium 10, (1995), 29–68. (Roma: Carocci 2010), 1155; Uboldi, Marina. “Specchietti simbolici
in vetro e piombo dalle necropoli milanesi dell‘Università Cattoli-
11 Tudi glede na opravljeno antropološko analizo gre verjetno za žens- ca e di via Madre Cabrini.” V Archeologia classica e post-classica tra Ita-
ki pokop. lia e Mediterraneo. Scritti in ricordo di Maria Pia Rossignani. Contribu-
ti di archeologia 8, ur. Silvia Lusuardi Siena et al., 97–106 (Milano:
Vita e Pensiero, 2016).
13 Maurizio Buora, Magnani, Stefano. “Cornici in piombo per spec-
chi da Aquileia e dal suo territorio.” Instrumentum 41, (2015), 17.
14 Sonja Petru, Peter Petru. Neviodunum (Drnovo pri Krškem). Katalogi
in monografije 15 (Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 1978), 67, T.
22: 19.
15 Buora, Magnani, “Cornici in piombo per specchi da Aquileia e dal
suo territorio,” 17.
16 Corti, Carla 2016. “Cornici in piombo per specchi: nuovi ritrova-
menti dall’Aemilia.” Quaderni Friulani di Archeologia 25, (2015), 192.
17 Miha Mlinar, Verena Perko, Beatrice Žbona Trkman 2015:
“Rimskodobne oljenke z Mosta na Soči: naselbina, grobišče II, naj-
dišče Repelc.” Goriški letnik 37–38 (2013–2014): 115–123.
še odlomki enoročajnega vrča. ženskimi božanstvi, Hero, Venero ali Nimfo.12
hereditati Glede na razprostranjenost in časovno umestitev
Ogledalo je ženski simbol, ki je s svojo odsev- se domneva, da je izvor svinčenih zrcalc potre-
ajočo površino podloga študiju simbolike znan- bno iskati na podonavsko-balkanskem prostoru,
ja, spoznanja in modrosti.9 Prenosna ogledalca od koder so se razširjali proti Nemčiji na eno in
(zrcalca) predstavljajo nepogrešljiv del ženske- proti Krimu na drugo stran. Zrcalca okrogle ob-
ga toaletnega pribora in so bila v antiki izdelana like, kot je primerek z Mosta na Soči, so značil-
predvsem iz srebra ali brona, veliko manj je bilo na predvsem za 3. in 4. stol. n. št. in so vezana na
svinčenih. Majhna zrcala s trakastim svinčenim bližnja italska območja, saj jih je največ bilo od-
okvirjem in notranjosti iz stekla so znana že od kritih prav v Ogleju.13 V Sloveniji je takih najdb
zgodnje cesarske dobe dalje. Okvirji so bili po malo. Svinčenemu okvirju mostarskega zrcalca
navadi dodatno okrašeni, lahko tudi z napisi, je po velikosti in okrasu povsem primerljiv okro-
kar verjetno kaže tudi na njihovo apotropejsko gel okvir iz posavskega Nevioduna.14 Glede na
funkcijo. Tudi edinstveni primerek z Mosta na primerjave okrasne motivike zunanje površine je
Soči (kat. št. 1) je po zunanji površini okrašen z mogoče, da so te najdbe tudi na akvilejski pros-
geometrijskim okrasom. tor prišle iz Panonije, morda že v zadnjih de-
setletjih 2. stoletja.15 Na širokem severoitalskem
Slika 4: Svinčen okvir zrcalca iz žganine groba (foto: M. prostoru med Milanom, Padom in Trentom pa
Mlinar, fototeka Tolminskega muzeja). so bili okrogli svinčeni okvirji zrcalc sicer odkri-
ti predvsem v grobovih 4. ali celo zgodnjega 5.
Svinčeni okvirji zrcalc so značilni predvsem stoletja n. št.16
za drugo polovico 3. in 4. stoletje n. št. in so veza-
ni na široko območje med Malo Azijo, srednjo Oljne svetilke ali oljenke so bile osnovno
Evropo in Mediteranom, veliko jih je bilo od- svetilo za osvetlitev bivališč za časa Rimljanov.
kritih tudi na balkansko-panonskem prostoru.10 Prav pogoste so v grobovih, kjer so pokojnemu
Glede na analizo grobnih pridatkov je jasno, da razsvetljevale večno temo. Veliko jih je bilo od-
so bila svinčena zrcalca značilen pridatek znotraj kritih tudi na Mostu na Soči, tako znotraj nasel-
ženskih grobov,11 hkrati pa so to lahko tudi na- bine kot tudi grobišča.17 Uporaba poznih pečat-
9 Jean Chevalier, Alain Gheerbrant. Slovar simbolov. Miti, sanje, liki, 12 Giulia Baratta, “Ars plumbaria Sardiniae? Gli specchietti in piom-
običaji, barve, števila (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993), 401–402. bo del Museo Archeologico G.A. Sanna di Sassari: appunti preli-
minari per un catalogo generale,” V L‘Africa romana, I luoghi e le forme
10 Primerjaj Dragana Spasić, “Antička olovna ogledala iz Narodnog dei mestieri e della produzione nelle province africane, Atti del XVIII Con-
muzeja u Požarevcu = Antique Lead Mirrors from the National vegno di Studio, ur. Marco Milanese, Paola Ruggeri, Cinzia Vismara,
Museum in Požarevac.” Viminacium 10, (1995), 29–68. (Roma: Carocci 2010), 1155; Uboldi, Marina. “Specchietti simbolici
in vetro e piombo dalle necropoli milanesi dell‘Università Cattoli-
11 Tudi glede na opravljeno antropološko analizo gre verjetno za žens- ca e di via Madre Cabrini.” V Archeologia classica e post-classica tra Ita-
ki pokop. lia e Mediterraneo. Scritti in ricordo di Maria Pia Rossignani. Contribu-
ti di archeologia 8, ur. Silvia Lusuardi Siena et al., 97–106 (Milano:
Vita e Pensiero, 2016).
13 Maurizio Buora, Magnani, Stefano. “Cornici in piombo per spec-
chi da Aquileia e dal suo territorio.” Instrumentum 41, (2015), 17.
14 Sonja Petru, Peter Petru. Neviodunum (Drnovo pri Krškem). Katalogi
in monografije 15 (Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 1978), 67, T.
22: 19.
15 Buora, Magnani, “Cornici in piombo per specchi da Aquileia e dal
suo territorio,” 17.
16 Corti, Carla 2016. “Cornici in piombo per specchi: nuovi ritrova-
menti dall’Aemilia.” Quaderni Friulani di Archeologia 25, (2015), 192.
17 Miha Mlinar, Verena Perko, Beatrice Žbona Trkman 2015:
“Rimskodobne oljenke z Mosta na Soči: naselbina, grobišče II, naj-
dišče Repelc.” Goriški letnik 37–38 (2013–2014): 115–123.
