Page 42 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 5(2) (2017)
P. 42
dia universitatis her editati, letnik 5 (2017), številk a 2 42prostoru je železnodobna, saj se območje nahajakonveksnega stekla. Zun. pr. 5,3 cm, notr.
znotraj areala prostranega železnodobnega gro- pr. 3,7 cm, db. 0,1 cm; inv. št. TM 2483.
hereditatibišča. Rimljani so že v času romanizacije osno-2. Železna trakasta pločevina z dvema
vali svoje pokopališče na desnem bregu Idrijce, luknjama, morda rezilo noža. Dl. 11,4 cm,
zunaj naselbine.27 S tem so poskusili izkoreniniti š. do 3,3 cm; inv. št. TM 2484.
tradicijo pokopavanja na levem bregu Idrijce, kar 3. Odlomki gornjega dela z delom ročaja in
jim je očitno le delno uspelo, ker je lokalno preb- dna enoročajnega vrča peščene barve. Rek.
ivalstvo tam še vedno posamično pokopavalo pr. ustja 5,2 cm, rek. pr. dna 5 cm, inv. št.
svoje pokojne.28 Na to kaže tudi odkritje groba z TM 2485.
Lipičarjevega vrta.29 Čeprav je bil pokop izveden 4. Odlomki gornje ploskve in del dna
že stoletja po romanizaciji širšega prostora, je po- keramične pečatne oljenke opečnate barve,
trebno poudariti, da je iz obredja razvidno izrazi- verjetno vrste Loeschcke Xc. Ohr. dl. 8 cm,
to upoštevanje lokalnih, globoko zakoreninjenih v. 3,9 cm; inv. št. TM 2486.
posoških kulturnih vzorcev, ki so morda še odsev 5. Steklene jagode ogrlice. V celoti ohranjenih
železnodobnih navad. Pokop je bil žgan, žganina 46 jagod iz modre in prozorne steklene
je bila položena neposredno na dno grobne jame, paste s pozlato, od teh je 7 bikoničnih
brez uporabe žare, grob pa je bil prekrit in delno modrih jagod, 1 cevasta modra jagoda, 1
obdan z lapornatimi ploščami. drobna jagoda kvadraste oblike z modrimi,
belimi in rdečimi črtami ter pozlačene eno
Odkritje rimskodobnega groba z Lipičarje- in dvočlenaste sodčaste jagode. Pr. jagod od
vega vrta kaže, da je ta prostor na levem bregu 0,3 do 0,8 cm; inv. št. TM 2487.
Idrijce na Mostu na Soči verjetno arheološko
še povsem nepregledan in je, kot lahko domne- Povzetek
vamo glede na veliko globino vkopa za grobno
jamo, ostal tudi nepoškodovan. V bližini odkrit- Na Mostu na Soči so leta 2016 arheologi Tolminske-
ja obravnavanega groba je velika možnost obsto- ga muzeja na levem bregu Idrijce, na območju železno-
ja neraziskanih železnodobnih in rimskodob- dobnega grobišča, raziskali žgan rimski grob, ki ga na
nih grobov; predvsem slednji bi bili so za študij osnovi pridatkov (svinčeni okvir zrcalca, odlomki kera-
razumevanja prepleta lokalne in rimske kulture mične oljenke, steklene jagode, odlomki enoročajnega
še kako zanimivi. vrča) lahko opredelimo na konec 3. stol. n. št., lahko pa je
tudi mlajši. Grob je eden redkih rimskih grobov, ki je bil
Katalog najdb odkrit na prostoru železnodobnega grobišča, saj so si Ri-
1. V kalup odlit svinčen okvir zrcala okrogle mljani organizirali svoje pokopališče na desnem bregu
Idrijce. Lokalno prebivalstvo očitno ni povsem prekini-
oblike, ob zunanjem in notranjem lo s tradicijo pokopavanja na tem prostoru, prav tako je
robu traku sta dve obrobi z motivom zakoreninjenost železnodobne tradicije razvidna tudi v
poševnih črt, zrcalcu pripadajo še drobci načinu pokopa in grobne konstrukcije.
27 Svoljšak, Žbona Trkman. “Načini pokopa v prazgodovini Po- Abstract
sočja.”87–89.
In 2016 the Tolmin museum archaeologists excavated ro-
28 Marchesetti, “Scavi nella necropoli di S. Lucia presso Tolmino,” man cremation grave at the place of Iron Age necropolis
3–320; Mlinar “Most na soči (S. Lucia di Tolmino): a century after on the left bank of Idrijca river. On the base of the grave
Carlo Marchesetti,” 325–338. goods (lead mirror frame, fragments of the oil lamp, glass
beads, fragments of a jug) it can be dated to the end of
29 Glede na lego obravnavanega groba in odkritij ostalih rimskodob- the 3rd century AD, but it could be also younger. A grave
nih grobov z ledine Repelc (prim. Mlinar, Nove zanke svetolucijske is one of the rare roman graves discovered within Iron
uganke. Arheološke raziskave na Mostu na Soči 2000 do 2001; Mlinar Age cemetery, because the Romans organized their own
“Most na soči (S. Lucia di Tolmino): a century after Carlo Marche-
setti,” 325–338), lahko glavnino rimskodobnih grobov domneva-
mo na najnižji rečni terasi Idrijce, medtem ko je središčni del sta-
rejšeželeznodobnega grobišča obsegal predvsem drugo idrijsko
teraso.
znotraj areala prostranega železnodobnega gro- pr. 3,7 cm, db. 0,1 cm; inv. št. TM 2483.
hereditatibišča. Rimljani so že v času romanizacije osno-2. Železna trakasta pločevina z dvema
vali svoje pokopališče na desnem bregu Idrijce, luknjama, morda rezilo noža. Dl. 11,4 cm,
zunaj naselbine.27 S tem so poskusili izkoreniniti š. do 3,3 cm; inv. št. TM 2484.
tradicijo pokopavanja na levem bregu Idrijce, kar 3. Odlomki gornjega dela z delom ročaja in
jim je očitno le delno uspelo, ker je lokalno preb- dna enoročajnega vrča peščene barve. Rek.
ivalstvo tam še vedno posamično pokopavalo pr. ustja 5,2 cm, rek. pr. dna 5 cm, inv. št.
svoje pokojne.28 Na to kaže tudi odkritje groba z TM 2485.
Lipičarjevega vrta.29 Čeprav je bil pokop izveden 4. Odlomki gornje ploskve in del dna
že stoletja po romanizaciji širšega prostora, je po- keramične pečatne oljenke opečnate barve,
trebno poudariti, da je iz obredja razvidno izrazi- verjetno vrste Loeschcke Xc. Ohr. dl. 8 cm,
to upoštevanje lokalnih, globoko zakoreninjenih v. 3,9 cm; inv. št. TM 2486.
posoških kulturnih vzorcev, ki so morda še odsev 5. Steklene jagode ogrlice. V celoti ohranjenih
železnodobnih navad. Pokop je bil žgan, žganina 46 jagod iz modre in prozorne steklene
je bila položena neposredno na dno grobne jame, paste s pozlato, od teh je 7 bikoničnih
brez uporabe žare, grob pa je bil prekrit in delno modrih jagod, 1 cevasta modra jagoda, 1
obdan z lapornatimi ploščami. drobna jagoda kvadraste oblike z modrimi,
belimi in rdečimi črtami ter pozlačene eno
Odkritje rimskodobnega groba z Lipičarje- in dvočlenaste sodčaste jagode. Pr. jagod od
vega vrta kaže, da je ta prostor na levem bregu 0,3 do 0,8 cm; inv. št. TM 2487.
Idrijce na Mostu na Soči verjetno arheološko
še povsem nepregledan in je, kot lahko domne- Povzetek
vamo glede na veliko globino vkopa za grobno
jamo, ostal tudi nepoškodovan. V bližini odkrit- Na Mostu na Soči so leta 2016 arheologi Tolminske-
ja obravnavanega groba je velika možnost obsto- ga muzeja na levem bregu Idrijce, na območju železno-
ja neraziskanih železnodobnih in rimskodob- dobnega grobišča, raziskali žgan rimski grob, ki ga na
nih grobov; predvsem slednji bi bili so za študij osnovi pridatkov (svinčeni okvir zrcalca, odlomki kera-
razumevanja prepleta lokalne in rimske kulture mične oljenke, steklene jagode, odlomki enoročajnega
še kako zanimivi. vrča) lahko opredelimo na konec 3. stol. n. št., lahko pa je
tudi mlajši. Grob je eden redkih rimskih grobov, ki je bil
Katalog najdb odkrit na prostoru železnodobnega grobišča, saj so si Ri-
1. V kalup odlit svinčen okvir zrcala okrogle mljani organizirali svoje pokopališče na desnem bregu
Idrijce. Lokalno prebivalstvo očitno ni povsem prekini-
oblike, ob zunanjem in notranjem lo s tradicijo pokopavanja na tem prostoru, prav tako je
robu traku sta dve obrobi z motivom zakoreninjenost železnodobne tradicije razvidna tudi v
poševnih črt, zrcalcu pripadajo še drobci načinu pokopa in grobne konstrukcije.
27 Svoljšak, Žbona Trkman. “Načini pokopa v prazgodovini Po- Abstract
sočja.”87–89.
In 2016 the Tolmin museum archaeologists excavated ro-
28 Marchesetti, “Scavi nella necropoli di S. Lucia presso Tolmino,” man cremation grave at the place of Iron Age necropolis
3–320; Mlinar “Most na soči (S. Lucia di Tolmino): a century after on the left bank of Idrijca river. On the base of the grave
Carlo Marchesetti,” 325–338. goods (lead mirror frame, fragments of the oil lamp, glass
beads, fragments of a jug) it can be dated to the end of
29 Glede na lego obravnavanega groba in odkritij ostalih rimskodob- the 3rd century AD, but it could be also younger. A grave
nih grobov z ledine Repelc (prim. Mlinar, Nove zanke svetolucijske is one of the rare roman graves discovered within Iron
uganke. Arheološke raziskave na Mostu na Soči 2000 do 2001; Mlinar Age cemetery, because the Romans organized their own
“Most na soči (S. Lucia di Tolmino): a century after Carlo Marche-
setti,” 325–338), lahko glavnino rimskodobnih grobov domneva-
mo na najnižji rečni terasi Idrijce, medtem ko je središčni del sta-
rejšeželeznodobnega grobišča obsegal predvsem drugo idrijsko
teraso.
