Page 41 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 5(2) (2017)
P. 41
ia universitatisnih oljenk z odprtim kanalom vrste Loeschcke novi dejstva, da je bil pokop žgan in izveden še
r imski grob z zrcalcem z lipičarjevega vrta na mostu na soči 41 X oz. Buchi X, kakršna je bila fragmentarno od- povsem v železnodobni tradiciji,25 je verjetnejša
krita znotraj žganega groba z Lipičarjevega vrta datacija konec 3. stoletja. V 4. stoletju so nam-
na Mosta na Soči (kat. št. 3), gre lahko v 3. in 4. reč že pričeli postopno opuščati obred sežiganja
stoletje.18 To nakazuje npr. oljenka iz groba 8 z pokojnih na grmadi in s tem pokop sežganih ko-
grobišča Javor pri Dolnjem Zemonu19 kot tudi sti, kar je bilo z uvedbo krščanstva ob koncu 4.
primerljive najdbe z rimskodobnega grobišča na stoletja dokončno prepovedano.
desnem bregu Idrijce na Mostu na Soči.20
Slika 5: Poskus rekonstrukcije ogrlice iz steklenih jagod
Steklene jagode so značilen pridatek žen- (foto: M. Mlinar, fototeka Tolminskega muzeja).
skih grobov, a so datacijsko precej neobčutljive.21
Primerljive dvo in veččlenaste sodčaste jagode Zaključek
ter modre bikonične jagode, kakršne so bile od- Na parc. št. 949, k.o. Most na Soči na Mostu na
krite v grobu z Lipičarjevega vrta (kat. št. 5), se Soči (Lipičarjev vrt) je bil med arheološkim do-
lahko namreč pojavijo že v grobovih iz 2. polov- kumentiranjem ob izkopu za temelj betonske-
ice 2. stoletja,22 lahko jih dobimo v poznorim- ga droga raziskan rimskodoben žgan grob, ki ga
skih grobovih, kot kažejo npr. najdbe z grobišča glede na pridatke (svinčen okrogel okvir zrcala,
Pristava na Bledu,23 ali celo v zgodnjesrednje- fragmentarno ohranjena lončena pečatna oljen-
veških kontekstih.24 ka, odlomki vrča, steklene jagode ogrlice) lahko
opredelimo verjetno na konec 3. ali v 4. stoletja
Zaradi nekaterih grobnih pridatkov, ki so n. št.
lahko bili v skoraj nespremenjenih oblikah v up-
orabi daljše časovno obdobje (steklene jagode, Prvi znani podatek o arheoloških najd-
oljenka), je časovna opredelitev te grobne celote bah z Lipičarjevega vrta je iz leta 1960, ko so
lahko problematična. Predvsem glede na najd- pri urejanju obcestnega jarka nasproti Žagar-
bo svinčenega okvirja zrcalca pa jo verjetno lah- jeve hiše (Most na Soči 78) odkrili delno un-
ko umestimo na konec 3. ali v 4. stoletje. Na os- ičen žgan grob.26 Tradicija pokopavanja na tem
18 Primerjaj: Janka Istenič, Poetovio, zahodna grobišča I. Grobne celo- 25 Grobna jama je bila pokrita z lapornatimi ploščami, tako kot velika
te iz Deželnega muzeja Joaneuma v Gradcu = Poetovio, the western ceme- večina starejšeželeznodobnih grobov z Mosta na Soči. Žganina je
teries I. Grave-Groups in the Landesmuseum Joaneum, Graz. Katalogi bila posuta na dno grobne jame, žare ni bilo.
in monografije 32 (Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 1999), 153,
157; Verena Vidrih Perko, Aleksandra Nestorović, Ivan Žižek. Ex 26 Marija Rutar, Most na Soči. Varstvo spomenikov 8 (1960/1961), 229;
Oriente Lux: Roman lamps from Slovenia. 4th International Congress of Drago Svoljšak, “Kronologija raziskovanj s topografskimi podat-
ILA on Lamps (Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, 2012). ki.” V: Gabrovec, Stane, Drago, Svoljšak. Most na Soči (S.Lucia) 1.
Katalogi in monografije 22 (Ljubljana: Narodni muzej Slovenije,
19 Jana Horvat, Beatrice Žbona Trkman. “The 3rd century military 1983), 34.V poročilu je Marija Rutar (1960–1961: 229) zapisala, da je
equipment in south-western Slovenia.” V: ur. Jana, Horvat. The Ro- to parcelo že prekopal tržaški raziskovalec Carlo Marchesetti, na
man army between the Alps and the Adriatic. Opera Instituti Archaeo- topografski karti (Drago Svoljšak, “Kronologija raziskovanj s to-
logici Sloveniae 31 (Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, pografskimi podatki,” Sl. 18) pa je prostor označeno kot neraziskan.
Založba ZRC, 2016), 114.
20 Mlinar, Perko, Žbona Trkman, “Rimskodobne oljenke z Mosta na
Soči: naselbina, grobišče II, najdišče Repelc,” 118–120, kat. št. 12, 15,
17.
21 Primerjaj Vladimira Bertoncelj Kučar, “Nakit iz stekla in jantarja.”
Arheološki vestnik 30, (1979), 257.
22 Claudia Casagrande, “L’età Romana.” V: Belluno. Storia di una pro-
vincia dolomiticha. Dalla preistoria all’epoca Romana 1, ur. Paolo Con-
te, 217–322 (Udine: Forum, 2013), 274, sl. 57.
23 Timotej Knific, “Pridatki iz ženskega groba.” V: Od Rimljanov do Slo-
vanov. Predmeti, ur. Polona Bitenc, Timotej Knific (Ljubljana: Naro-
dni muzej Slovenije, 2001), kat. št. 124.
24 Polona Bitenc, “Ogrlice.” V: Od Rimljanov do Slovanov. Predmeti, ur.
Polona Bitenc, Timotej Knific, (Ljubljana: Narodni muzej Sloveni-
je, 2001), kat. št. 277.
r imski grob z zrcalcem z lipičarjevega vrta na mostu na soči 41 X oz. Buchi X, kakršna je bila fragmentarno od- povsem v železnodobni tradiciji,25 je verjetnejša
krita znotraj žganega groba z Lipičarjevega vrta datacija konec 3. stoletja. V 4. stoletju so nam-
na Mosta na Soči (kat. št. 3), gre lahko v 3. in 4. reč že pričeli postopno opuščati obred sežiganja
stoletje.18 To nakazuje npr. oljenka iz groba 8 z pokojnih na grmadi in s tem pokop sežganih ko-
grobišča Javor pri Dolnjem Zemonu19 kot tudi sti, kar je bilo z uvedbo krščanstva ob koncu 4.
primerljive najdbe z rimskodobnega grobišča na stoletja dokončno prepovedano.
desnem bregu Idrijce na Mostu na Soči.20
Slika 5: Poskus rekonstrukcije ogrlice iz steklenih jagod
Steklene jagode so značilen pridatek žen- (foto: M. Mlinar, fototeka Tolminskega muzeja).
skih grobov, a so datacijsko precej neobčutljive.21
Primerljive dvo in veččlenaste sodčaste jagode Zaključek
ter modre bikonične jagode, kakršne so bile od- Na parc. št. 949, k.o. Most na Soči na Mostu na
krite v grobu z Lipičarjevega vrta (kat. št. 5), se Soči (Lipičarjev vrt) je bil med arheološkim do-
lahko namreč pojavijo že v grobovih iz 2. polov- kumentiranjem ob izkopu za temelj betonske-
ice 2. stoletja,22 lahko jih dobimo v poznorim- ga droga raziskan rimskodoben žgan grob, ki ga
skih grobovih, kot kažejo npr. najdbe z grobišča glede na pridatke (svinčen okrogel okvir zrcala,
Pristava na Bledu,23 ali celo v zgodnjesrednje- fragmentarno ohranjena lončena pečatna oljen-
veških kontekstih.24 ka, odlomki vrča, steklene jagode ogrlice) lahko
opredelimo verjetno na konec 3. ali v 4. stoletja
Zaradi nekaterih grobnih pridatkov, ki so n. št.
lahko bili v skoraj nespremenjenih oblikah v up-
orabi daljše časovno obdobje (steklene jagode, Prvi znani podatek o arheoloških najd-
oljenka), je časovna opredelitev te grobne celote bah z Lipičarjevega vrta je iz leta 1960, ko so
lahko problematična. Predvsem glede na najd- pri urejanju obcestnega jarka nasproti Žagar-
bo svinčenega okvirja zrcalca pa jo verjetno lah- jeve hiše (Most na Soči 78) odkrili delno un-
ko umestimo na konec 3. ali v 4. stoletje. Na os- ičen žgan grob.26 Tradicija pokopavanja na tem
18 Primerjaj: Janka Istenič, Poetovio, zahodna grobišča I. Grobne celo- 25 Grobna jama je bila pokrita z lapornatimi ploščami, tako kot velika
te iz Deželnega muzeja Joaneuma v Gradcu = Poetovio, the western ceme- večina starejšeželeznodobnih grobov z Mosta na Soči. Žganina je
teries I. Grave-Groups in the Landesmuseum Joaneum, Graz. Katalogi bila posuta na dno grobne jame, žare ni bilo.
in monografije 32 (Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 1999), 153,
157; Verena Vidrih Perko, Aleksandra Nestorović, Ivan Žižek. Ex 26 Marija Rutar, Most na Soči. Varstvo spomenikov 8 (1960/1961), 229;
Oriente Lux: Roman lamps from Slovenia. 4th International Congress of Drago Svoljšak, “Kronologija raziskovanj s topografskimi podat-
ILA on Lamps (Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, 2012). ki.” V: Gabrovec, Stane, Drago, Svoljšak. Most na Soči (S.Lucia) 1.
Katalogi in monografije 22 (Ljubljana: Narodni muzej Slovenije,
19 Jana Horvat, Beatrice Žbona Trkman. “The 3rd century military 1983), 34.V poročilu je Marija Rutar (1960–1961: 229) zapisala, da je
equipment in south-western Slovenia.” V: ur. Jana, Horvat. The Ro- to parcelo že prekopal tržaški raziskovalec Carlo Marchesetti, na
man army between the Alps and the Adriatic. Opera Instituti Archaeo- topografski karti (Drago Svoljšak, “Kronologija raziskovanj s to-
logici Sloveniae 31 (Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, pografskimi podatki,” Sl. 18) pa je prostor označeno kot neraziskan.
Založba ZRC, 2016), 114.
20 Mlinar, Perko, Žbona Trkman, “Rimskodobne oljenke z Mosta na
Soči: naselbina, grobišče II, najdišče Repelc,” 118–120, kat. št. 12, 15,
17.
21 Primerjaj Vladimira Bertoncelj Kučar, “Nakit iz stekla in jantarja.”
Arheološki vestnik 30, (1979), 257.
22 Claudia Casagrande, “L’età Romana.” V: Belluno. Storia di una pro-
vincia dolomiticha. Dalla preistoria all’epoca Romana 1, ur. Paolo Con-
te, 217–322 (Udine: Forum, 2013), 274, sl. 57.
23 Timotej Knific, “Pridatki iz ženskega groba.” V: Od Rimljanov do Slo-
vanov. Predmeti, ur. Polona Bitenc, Timotej Knific (Ljubljana: Naro-
dni muzej Slovenije, 2001), kat. št. 124.
24 Polona Bitenc, “Ogrlice.” V: Od Rimljanov do Slovanov. Predmeti, ur.
Polona Bitenc, Timotej Knific, (Ljubljana: Narodni muzej Sloveni-
je, 2001), kat. št. 277.
