Page 37 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 5(2) (2017)
P. 37
ia universitatisRimski grob z zrcalcem z Lipičarjevega vrta na Mostu na Soči
37
Miha Mlinar, Tolminski muzej
Lipičarjevim z Mosta na Soči, iz Nove Gorice, Radencev in Beograda
Na območju železnodobnega grobišča na Mostu na Soči je bil raziskan žgan rimski grob, verjetno s
konca 3. stol. n. št., lahko pa je tudi mlajši. Odkritja posameznih rimskih grobov na prostoru železno-
dobnega grobišča kažejo na trdoživo tradicijo pokopavanja na levem bregu Idrijce. Železnodobna pre-
žitka sta tudi način pokopa in izdelava grobne konstrukcije.
Ključne besede: Posočje, Most na Soči, rimska grobišča, žgan grob, svinčeno zrcalce
At Most na Soči within the Iron Age necropolis on the left bank of Idrijca river a roman cremation
grave was uncovered. It‘s dated back to the 3rd century, but could be even younger.
The discoveries of the individual roman graves within the area of the Iron Age cemetery show the tra-
dition of burying at the left bank of the Idrijca river; a part of tradition are also the type of burying and
the form of a grave construction.
Keywords: Posočje, Most na Soči, roman necropolis, cremation grave, lead mirror
Most na Soči je izjemno arheološko naj
dišče z odkritimi sledovi poselitve 943/1 in 940/2 k. o. Most na Soči 5. 4. in 11. 4.
iz bronaste dobe, železne dobe, rim 2016 izvajal arheološko dokumentiranje ob iz
kopu treh jam za temelje betonskih drogov niz
skega in poznoantičnega časa ter z najdbami iz konapetostnega omrežja.2 Med izkopom prve
jame (TS 1) je bil na parc. št. 949, k.o. Most na
zgodnjega srednjega veka in mlajših arheoloških Soči na t.i. Lipičarjevem vrtu raziskan žgan rim
obdobij.1 Tolminski muzej je na parc. št. 949, skodoben grob, izkopa druge in tretje jame (TS
2, 3) sta bila arheološko negativna.
1 O arheologiji Mosta na Soči glej: Carlo Marchesetti, La necro-
poli di S. Lucia presso Tolmino, scavi del 1884 (Trieste: Tipografia del Območje izkopov se nahaja na prostoru
Lloyd Austriaco, 1886); Carlo Marchesetti “Scavi nella necropoli prostranega železnodobnega grobišča3 na levem
di S. Lucia presso Tolmino.” Bollettino della Società Adriatica di Scien-
ze Naturali in Trieste 15, (1893): 3–320; Biba Teržan, Neva Trampuž. Mostu na Soči 2000 do 2001 (Tolmin: Tolminski muzej, 2002); Miha
“Prispevek h kronologiji svetolucijske skupine,” Arheološki vestnik Mlinar, Rok Klasinc, Martina Knavs. “Zaščitne arheološke razis-
24, (1973): 416–460; Stane Gabrovec, Stane, Drago Svoljšak, Most kave na Mostu na Soči leta 2001. Najdišča Maregova guna, Štulčev
na Soči (S.Lucia) 1. Katalogi in monografije 22 (Ljubljana: Narodni kuk in Plac.” Arheološki vestnik 59 (2008): 189–208.
muzej Slovenije, 1983); Biba Teržan, Fulvia Lo Schiavo, Neva Tram- 2 Naročnik del je bila Elektro Primorska d.d. Arheološke raziskave
puž Orel. Most na Soči (S. Lucia) 1. Katalogi in monografije 23/1 je izvedla ekipa Tolminskega muzeja (Miha Mlinar) pod nadzorom
(Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 1984); Biba Teržan, Fulvia Lo ZVKDS OE Nova Gorica (Patricija Bratina). Kovinski predmeti
Schiavo, Neva Trampuž Orel. Most na Soči (S. Lucia) 2. Katalogi in so bili konservirani v delavnicah Goriškega muzeja v Solkanu (Jana
monografije 23/2 (Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 1985); Mitja Šubic Prislan, Andrej Ferletic), najdbe je izrisala Nataša Grum in jih
Guštin, Posočje v mlajši železni dobi = Posočje in der jüngeren Eisenzeit. hrani Tolminski muzej.
Katalogi in monografije 27 (Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 3 Glej: Marchesetti, La necropoli di S. Lucia presso Tolmino, scavi del 1884,
1991); Drago Svoljšak, “Posočje v bronasti dobi. ” Arheološki vestnik 1886; Marchesetti “Scavi nella necropoli di S. Lucia presso Tolmi-
39/40 (1988/89): 367– 386; “Zametki urbanizma v železnodobni na- no.” 1893; Teržan, Trampuž Orel, Lo Schiavo Most na Soči (S. Lucia)
selbini na Mostu na Soči.” Arheološki vestnik 52 (2001): 131–138;
Miha Mlinar, Nove zanke svetolucijske uganke. Arheološke raziskave na
doi: https://doi.org/10.26493/2350-5443.5(2)37-45
37
Miha Mlinar, Tolminski muzej
Lipičarjevim z Mosta na Soči, iz Nove Gorice, Radencev in Beograda
Na območju železnodobnega grobišča na Mostu na Soči je bil raziskan žgan rimski grob, verjetno s
konca 3. stol. n. št., lahko pa je tudi mlajši. Odkritja posameznih rimskih grobov na prostoru železno-
dobnega grobišča kažejo na trdoživo tradicijo pokopavanja na levem bregu Idrijce. Železnodobna pre-
žitka sta tudi način pokopa in izdelava grobne konstrukcije.
Ključne besede: Posočje, Most na Soči, rimska grobišča, žgan grob, svinčeno zrcalce
At Most na Soči within the Iron Age necropolis on the left bank of Idrijca river a roman cremation
grave was uncovered. It‘s dated back to the 3rd century, but could be even younger.
The discoveries of the individual roman graves within the area of the Iron Age cemetery show the tra-
dition of burying at the left bank of the Idrijca river; a part of tradition are also the type of burying and
the form of a grave construction.
Keywords: Posočje, Most na Soči, roman necropolis, cremation grave, lead mirror
Most na Soči je izjemno arheološko naj
dišče z odkritimi sledovi poselitve 943/1 in 940/2 k. o. Most na Soči 5. 4. in 11. 4.
iz bronaste dobe, železne dobe, rim 2016 izvajal arheološko dokumentiranje ob iz
kopu treh jam za temelje betonskih drogov niz
skega in poznoantičnega časa ter z najdbami iz konapetostnega omrežja.2 Med izkopom prve
jame (TS 1) je bil na parc. št. 949, k.o. Most na
zgodnjega srednjega veka in mlajših arheoloških Soči na t.i. Lipičarjevem vrtu raziskan žgan rim
obdobij.1 Tolminski muzej je na parc. št. 949, skodoben grob, izkopa druge in tretje jame (TS
2, 3) sta bila arheološko negativna.
1 O arheologiji Mosta na Soči glej: Carlo Marchesetti, La necro-
poli di S. Lucia presso Tolmino, scavi del 1884 (Trieste: Tipografia del Območje izkopov se nahaja na prostoru
Lloyd Austriaco, 1886); Carlo Marchesetti “Scavi nella necropoli prostranega železnodobnega grobišča3 na levem
di S. Lucia presso Tolmino.” Bollettino della Società Adriatica di Scien-
ze Naturali in Trieste 15, (1893): 3–320; Biba Teržan, Neva Trampuž. Mostu na Soči 2000 do 2001 (Tolmin: Tolminski muzej, 2002); Miha
“Prispevek h kronologiji svetolucijske skupine,” Arheološki vestnik Mlinar, Rok Klasinc, Martina Knavs. “Zaščitne arheološke razis-
24, (1973): 416–460; Stane Gabrovec, Stane, Drago Svoljšak, Most kave na Mostu na Soči leta 2001. Najdišča Maregova guna, Štulčev
na Soči (S.Lucia) 1. Katalogi in monografije 22 (Ljubljana: Narodni kuk in Plac.” Arheološki vestnik 59 (2008): 189–208.
muzej Slovenije, 1983); Biba Teržan, Fulvia Lo Schiavo, Neva Tram- 2 Naročnik del je bila Elektro Primorska d.d. Arheološke raziskave
puž Orel. Most na Soči (S. Lucia) 1. Katalogi in monografije 23/1 je izvedla ekipa Tolminskega muzeja (Miha Mlinar) pod nadzorom
(Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 1984); Biba Teržan, Fulvia Lo ZVKDS OE Nova Gorica (Patricija Bratina). Kovinski predmeti
Schiavo, Neva Trampuž Orel. Most na Soči (S. Lucia) 2. Katalogi in so bili konservirani v delavnicah Goriškega muzeja v Solkanu (Jana
monografije 23/2 (Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 1985); Mitja Šubic Prislan, Andrej Ferletic), najdbe je izrisala Nataša Grum in jih
Guštin, Posočje v mlajši železni dobi = Posočje in der jüngeren Eisenzeit. hrani Tolminski muzej.
Katalogi in monografije 27 (Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 3 Glej: Marchesetti, La necropoli di S. Lucia presso Tolmino, scavi del 1884,
1991); Drago Svoljšak, “Posočje v bronasti dobi. ” Arheološki vestnik 1886; Marchesetti “Scavi nella necropoli di S. Lucia presso Tolmi-
39/40 (1988/89): 367– 386; “Zametki urbanizma v železnodobni na- no.” 1893; Teržan, Trampuž Orel, Lo Schiavo Most na Soči (S. Lucia)
selbini na Mostu na Soči.” Arheološki vestnik 52 (2001): 131–138;
Miha Mlinar, Nove zanke svetolucijske uganke. Arheološke raziskave na
doi: https://doi.org/10.26493/2350-5443.5(2)37-45
