Page 37 - Studia Universitatis Hereditati, vol 6(2) (2018)
P. 37
ia universitatisgričih, običajno nedaleč od ravnin in dolin. Za- Arheološke raziskave na najdišču Ključ
na sledi zgodnjebronastodobne poselit ve v dolini r ižane ... 37 nje je značilna ohranjenost tanke kulturne pla- so pokazale, da gre za naselbino brez zidane
sti, sledovi stavbnih ostalin pa so vidni na povr- obrambne gradnje na blago dvignjeni legi v do-
šini ali v temnem humusnem sloju (Čović 1983, lini, brez obrambnih struktur nad dolino. Po-
143–144; Čović 1989, 83–94; Mihovilić 2007– selitev so najverjetneje pogojevali različni doslej
2008, 47–48; Buršić Matijašić 2011, 65). Tudi v ugotovljeni dejavniki, kot je bližina vode (izvir
severni Dalmaciji se v tem času pojavljajo takšne Rižane), rodovitna zemlja (flišne naplavine v do-
oblike naselbin, vendar so v primerjavi s sočasni- lini) in prehodnost prostora (povezava med Tr-
mi gradišči, maloštevilne (Batović 1990, 137; Mi- žaškim zalivom in Istro). Trenutno gre za edi-
hovilić 2007–2008, 48). V Istri poznamo večje no tovrstno najdišče iz zgodnje bronaste dobe
število takšnih, bronastodobnih najdišč v okoli- na tem prostoru. Podobno najdišče pričakujemo
ci Kanfanara in Limske Drage, zanesljivo v zgo- tudi na območju cerkve sv. Trojice v Hrastovljah,
dnjo bronasto dobo pa sodi najdišče Japlenica v saj je današnja slika najdišč iz tega časa najverje-
bližini Ližnjana (Buršić Matijašič 2011, 65–68). tneje le posledica stanja raziskav.
Kljub temu, da je najdišče Ključ v Registru Katalog najdb
kulturne dediščine evidentirano kot kaštelir, Sonda 1, SE 1002
lahko sklenemo, da najdišče nima osnovnih zna- 1. Odlomek ostenja z okrašenim držajem.
čilnosti gradišča. Pri tem ponovno izpostavlja-
mo odsotnost obrambnih struktur ter nadmor- Sestava: zelo finozrnata (LM 2); dodelava
sko višino najdišča, ki znaša na njenem najvišjem površine: glajenje; okras: odtisi prstov;
delu 124 m, predel, kjer so bile izkopane sonde žganje: redukcijsko; izredno trda; barva:
1–3 pa med 104 in 109 m. To pomeni da je vrh zunanja in notranja površina temno siva
Ključa (124 n. m. v.) od ravninske okolice dvig- (10YR 4/1). Vel. 5,1 × 3,6 cm.
njen med 30 in 50 m. Če primerjamo okoliške 2. Odlomek ostenja z okrašenim držajem.
kaštelirje so njihove nadmorske višine bistveno Sestava: finozrnata (LM 2); dodelava
višje, in sicer od 300–400 m n. v. (slika 1). Ključ površine: brisanje; okras: odtisi prstov;
po našem mnenju predstavlja neutrjeno naselbi- žganje: redukcijsko; izredno trda; barva:
no na neizpostavljeni lokaciji, torej gre za tip po- zunanja površina rdečkasto rjava (5YR
selitve, kakršnega poznamo v Istri, Dalmaciji in 4/4), notranja zelo temno siva (10YR 3/1).
Hercegovini pod izrazom zunajgradiščne nasel- Vel. 5,4 × 2,9 cm.
bine. O sami funkciji tovrstnih naselbin lahko 3. Odlomek ostenja z ročajem. Sestava:
le domnevano, čeprav se nam trenutno zdi edina finozrnata (LM 5); dodelava površine:
smiselna razlaga sezonska oblika poselitve. brisanje; žganje: redukcijsko; izredno
trda; barva: zunanja površina močno
Ta tip naselbin je zaradi svoje lege in od- rjava (7.5YR 5/6), notranja zelo temno siva
sotnosti obrambnega sistema bistveno težje (10YR 3/1). Vel. 6.6 × 4,5 cm.
prepoznati kot kaštelirje oz. gradišča. Morda 4. Odlomek ročaja. Sestava: finozrnata (LM
prav zato v neposredni bližini Ključa in celot- 4); dodelava površine: brisanje; žganje:
ni dolini Rižane ter pod Kraškim robom be- redukcijsko; zelo trda; barva: zunanja
ležimo le eno sočasno najdišče, to je jama pod površina rdeča (2.5YR 4/6), notranja zelo
Brežcem (Sakara Sučević 2004). Zagotovo so temno siva (7.5YR 3/1). Vel. 2,6 × 2,3 cm.
takratni prebivalci Ključa izkoristili tudi bliži- Sonda 2, SE 2002
no vode, izvir Rižane in lego ob poti, ki je po- 5. Odlomek ostenja z ročajem. Sestava:
vezovala Tržaški zaliv in Istrski polotok. V tem finozrnata (LM 2); dodelava površine:
smislu razumemo tudi Kraški rob kot markan- brisanje; žganje: redukcijsko; zelo trda;
tno geografsko značilnost, ki je služila za orien- barva: zunanja površina temno sivkasto
tacijo v prostoru.
na sledi zgodnjebronastodobne poselit ve v dolini r ižane ... 37 nje je značilna ohranjenost tanke kulturne pla- so pokazale, da gre za naselbino brez zidane
sti, sledovi stavbnih ostalin pa so vidni na povr- obrambne gradnje na blago dvignjeni legi v do-
šini ali v temnem humusnem sloju (Čović 1983, lini, brez obrambnih struktur nad dolino. Po-
143–144; Čović 1989, 83–94; Mihovilić 2007– selitev so najverjetneje pogojevali različni doslej
2008, 47–48; Buršić Matijašić 2011, 65). Tudi v ugotovljeni dejavniki, kot je bližina vode (izvir
severni Dalmaciji se v tem času pojavljajo takšne Rižane), rodovitna zemlja (flišne naplavine v do-
oblike naselbin, vendar so v primerjavi s sočasni- lini) in prehodnost prostora (povezava med Tr-
mi gradišči, maloštevilne (Batović 1990, 137; Mi- žaškim zalivom in Istro). Trenutno gre za edi-
hovilić 2007–2008, 48). V Istri poznamo večje no tovrstno najdišče iz zgodnje bronaste dobe
število takšnih, bronastodobnih najdišč v okoli- na tem prostoru. Podobno najdišče pričakujemo
ci Kanfanara in Limske Drage, zanesljivo v zgo- tudi na območju cerkve sv. Trojice v Hrastovljah,
dnjo bronasto dobo pa sodi najdišče Japlenica v saj je današnja slika najdišč iz tega časa najverje-
bližini Ližnjana (Buršić Matijašič 2011, 65–68). tneje le posledica stanja raziskav.
Kljub temu, da je najdišče Ključ v Registru Katalog najdb
kulturne dediščine evidentirano kot kaštelir, Sonda 1, SE 1002
lahko sklenemo, da najdišče nima osnovnih zna- 1. Odlomek ostenja z okrašenim držajem.
čilnosti gradišča. Pri tem ponovno izpostavlja-
mo odsotnost obrambnih struktur ter nadmor- Sestava: zelo finozrnata (LM 2); dodelava
sko višino najdišča, ki znaša na njenem najvišjem površine: glajenje; okras: odtisi prstov;
delu 124 m, predel, kjer so bile izkopane sonde žganje: redukcijsko; izredno trda; barva:
1–3 pa med 104 in 109 m. To pomeni da je vrh zunanja in notranja površina temno siva
Ključa (124 n. m. v.) od ravninske okolice dvig- (10YR 4/1). Vel. 5,1 × 3,6 cm.
njen med 30 in 50 m. Če primerjamo okoliške 2. Odlomek ostenja z okrašenim držajem.
kaštelirje so njihove nadmorske višine bistveno Sestava: finozrnata (LM 2); dodelava
višje, in sicer od 300–400 m n. v. (slika 1). Ključ površine: brisanje; okras: odtisi prstov;
po našem mnenju predstavlja neutrjeno naselbi- žganje: redukcijsko; izredno trda; barva:
no na neizpostavljeni lokaciji, torej gre za tip po- zunanja površina rdečkasto rjava (5YR
selitve, kakršnega poznamo v Istri, Dalmaciji in 4/4), notranja zelo temno siva (10YR 3/1).
Hercegovini pod izrazom zunajgradiščne nasel- Vel. 5,4 × 2,9 cm.
bine. O sami funkciji tovrstnih naselbin lahko 3. Odlomek ostenja z ročajem. Sestava:
le domnevano, čeprav se nam trenutno zdi edina finozrnata (LM 5); dodelava površine:
smiselna razlaga sezonska oblika poselitve. brisanje; žganje: redukcijsko; izredno
trda; barva: zunanja površina močno
Ta tip naselbin je zaradi svoje lege in od- rjava (7.5YR 5/6), notranja zelo temno siva
sotnosti obrambnega sistema bistveno težje (10YR 3/1). Vel. 6.6 × 4,5 cm.
prepoznati kot kaštelirje oz. gradišča. Morda 4. Odlomek ročaja. Sestava: finozrnata (LM
prav zato v neposredni bližini Ključa in celot- 4); dodelava površine: brisanje; žganje:
ni dolini Rižane ter pod Kraškim robom be- redukcijsko; zelo trda; barva: zunanja
ležimo le eno sočasno najdišče, to je jama pod površina rdeča (2.5YR 4/6), notranja zelo
Brežcem (Sakara Sučević 2004). Zagotovo so temno siva (7.5YR 3/1). Vel. 2,6 × 2,3 cm.
takratni prebivalci Ključa izkoristili tudi bliži- Sonda 2, SE 2002
no vode, izvir Rižane in lego ob poti, ki je po- 5. Odlomek ostenja z ročajem. Sestava:
vezovala Tržaški zaliv in Istrski polotok. V tem finozrnata (LM 2); dodelava površine:
smislu razumemo tudi Kraški rob kot markan- brisanje; žganje: redukcijsko; zelo trda;
tno geografsko značilnost, ki je služila za orien- barva: zunanja površina temno sivkasto
tacijo v prostoru.
